El alcaudón dorsirrojo (Lanius collurio)[1] es una especie de ave paseriforme de la familia Laniidae propia de Eurasia y África.
Este pájaro cría en la mayor parte de Europa y Asia occidental y pasa los inviernos en el África tropical. Su número está decreciendo y ahora está probablemente extinguido en Gran Bretaña, aunque es frecuente verlos durante la migración. Es una especie protegida en Gran Bretaña.
Mide 16-18 cm de longitud; come grandes insectos, pequeños pájaros, ratones de campos y lagartijas. Como otros alcaudones caza desde lugares elevados, y empala los cadáveres sobre alambres o espinas para usarlos como despensa.
El color general de las partes superiores del macho es rojizo. Tiene la cabeza gris azulada y el típico antifaz negro de los alcaudones cruzando sus ojos. Las partes inferiores son de color rosado tenue, y la cola tiene un modelo blanco y negro similar al de las collalbas.
En la hembra y los juveniles tienen las partes superiores pardas y listadas. Las partes inferiores son anteadas y también listadas.
El alcaudón dorsirrojo (Lanius collurio) es una especie de ave paseriforme de la familia Laniidae propia de Eurasia y África.
Este pájaro cría en la mayor parte de Europa y Asia occidental y pasa los inviernos en el África tropical. Su número está decreciendo y ahora está probablemente extinguido en Gran Bretaña, aunque es frecuente verlos durante la migración. Es una especie protegida en Gran Bretaña.
Mide 16-18 cm de longitud; come grandes insectos, pequeños pájaros, ratones de campos y lagartijas. Como otros alcaudones caza desde lugares elevados, y empala los cadáveres sobre alambres o espinas para usarlos como despensa.
El color general de las partes superiores del macho es rojizo. Tiene la cabeza gris azulada y el típico antifaz negro de los alcaudones cruzando sus ojos. Las partes inferiores son de color rosado tenue, y la cola tiene un modelo blanco y negro similar al de las collalbas.
En la hembra y los juveniles tienen las partes superiores pardas y listadas. Las partes inferiores son anteadas y también listadas.
Rjavi srakoper (znanstveno ime Lanius collurio) je ptič pevec iz družine srakoperjev (Laniidae). Zraste med 16 in 18 cm v dolžino in sodi med manjše predstavnike družine. Ima rdečkasto rjava krila, po čemer je dobil tudi ime. Trebuh je bel do rožnato-rjavkast. Vrh glave in teme sta siva, okoli oči pa ima značilno črno progo, pogosto z ozkim belim pasom nad in pod njo. Preostanek glave je bel. Rep je črn, z belim robom pri bazi. Samica je manj žive barve, po trebuhu in krilih je rahlo grahasta, tudi očesna proga je manj izrazita. Mladiči so podobni samicam, imajo le bolj grahasta krila.
Kot ostali srakoperji je rjavi srakoper mesojed, na kar kaže tudi njegov močan kljun z zakrivljeno konico. Prehranjuje se v glavnem z večjimi žuželkami, med njegovim plenom pa so tudi vretenčarji, npr. manjši ptiči, plazilci in glodavci. Je ptič kulturne krajine; prebiva v habitatu, kjer se izmenjujejo travniki, obdelane površine in nizko grmičevje. V trnastem grmovju (npr. glogu ali šipku) si iz vejic in koreninic splete gnezdo ter ga obloži s travo. Pogosto zanj navajajo, da si na trnje nabode ulovljen plen, vendar takšno vedenje ni prav pogosto.
Je selivec, jeseni se seli v Afriko, vrne pa se po navadi maja.
Ima zelo široko območje razširjenosti, ki ga ocenjujejo na 10 milijonov kvadratnih kilometrov. Živi po vsej Evropi in preko Bližnjega vzhoda do Mongolije. Pozimi ga videvajo po vsej Afriki, vse do Južnoafriške republike. V zadnjem času opažajo upad populacije, ki šteje okoli 10 milijonov osebkov, vendar ne v tolikšni meri, da bi ga smatrali za globalno ogroženo vrsto.[1]
V Sloveniji ocenjujejo gnezdilno populacijo na 20.000 do 30.000 parov. Tako kot v vsej srednji Evropi ga ogroža intenzifikacija kmetijstva - uporaba pesticidov in drugih strupov, krčenje mejic in sajenje monokultur. Zato je uvrščen v slovenski Rdeči seznam ptičev gnezdilcev (Aves) kot potencialno ogrožen.[2]
Rjavi srakoper (znanstveno ime Lanius collurio) je ptič pevec iz družine srakoperjev (Laniidae). Zraste med 16 in 18 cm v dolžino in sodi med manjše predstavnike družine. Ima rdečkasto rjava krila, po čemer je dobil tudi ime. Trebuh je bel do rožnato-rjavkast. Vrh glave in teme sta siva, okoli oči pa ima značilno črno progo, pogosto z ozkim belim pasom nad in pod njo. Preostanek glave je bel. Rep je črn, z belim robom pri bazi. Samica je manj žive barve, po trebuhu in krilih je rahlo grahasta, tudi očesna proga je manj izrazita. Mladiči so podobni samicam, imajo le bolj grahasta krila.
Kot ostali srakoperji je rjavi srakoper mesojed, na kar kaže tudi njegov močan kljun z zakrivljeno konico. Prehranjuje se v glavnem z večjimi žuželkami, med njegovim plenom pa so tudi vretenčarji, npr. manjši ptiči, plazilci in glodavci. Je ptič kulturne krajine; prebiva v habitatu, kjer se izmenjujejo travniki, obdelane površine in nizko grmičevje. V trnastem grmovju (npr. glogu ali šipku) si iz vejic in koreninic splete gnezdo ter ga obloži s travo. Pogosto zanj navajajo, da si na trnje nabode ulovljen plen, vendar takšno vedenje ni prav pogosto.
Je selivec, jeseni se seli v Afriko, vrne pa se po navadi maja.
