La graja[2] o grajo (Corvus frugilegus) es una especie de ave paseriforme de la familia Corvidae,[3] una de las diez especies europeas de córvidos. Es posible confundirla con los cuervos grandes (que son más grandes) y con las cornejas (de similar tamaño); sin embargo, es posible diferenciarlas de estas últimas atendiendo al color más claro del pico y a la forma más apuntada del píleo (parte superior de la cabeza).
Se reconocen las siguientes subespecies:[3]
La graja de la subespecie nominal, Corvus frugilegus frugilegus, con un pico imponente y de plumaje esplendoroso, con destellos metálicos está difundida en una amplia zona que va de Europa Occidental hasta las estepas del Altái. Se la reconoce fácilmente por carecer de plumas en la zona que rodea el pico.
La presencia de la segunda subespecie, Corvus frugilegus pastinator, sigue contiguamente por la costa pacífica. Es decididamente más pequeña y su plumaje es oscuro rojo purpúreo.
La graja o grajo (Corvus frugilegus) es una especie de ave paseriforme de la familia Corvidae, una de las diez especies europeas de córvidos. Es posible confundirla con los cuervos grandes (que son más grandes) y con las cornejas (de similar tamaño); sin embargo, es posible diferenciarlas de estas últimas atendiendo al color más claro del pico y a la forma más apuntada del píleo (parte superior de la cabeza).
Poljska vrana (znanstveno ime Corvus frugilegus) je pogosta ptica iz družine vranov.
Ime je vrsta dobila iz latinskih izrazov corvus, ki pomeni "vrana" in frugilegus, ki je sestavljenka iz besed frux, frugis, ki pomeni "sadje" ter legere, ki pomeni "nabirati".[2]. V slovenščini je ime dobila po tem, da se najpogosteje zadržuje na poljih in njivah, kjer se hrani z žuželkami, polži, rastlinskimi odpadki in manjšimi sesalci.
V dolžino doseže med 45 in 47 cm. Noge so črne, kljun pa siv s črno konico. Je podobne velikosti kot črna vrana, od katere se najlažje loči po tem, da imajo odrasli okrog baze kljuna pred očmi pas gole kože sivkasto bele barve. Mladiči nimajo te značilnosti, zato so bolj podobni črnim vranam, vendar je tudi te možno ločiti po kljunu, ki je tanjši in bolj koničast kot pri črnih vranah.
Poljska vrana gnezdi v kolonijah v krošnjah dreves v agrarni krajini, kjer ustvari veliko gnezdo, sestavljeno iz vejic, ki jih nalomi z dreves. Redko pobira odmrle veje s tal. V gnezdu je običajno 3–5 jajc, ki jih samica izleže februarja ali marca. Inkubacijska doba jajc je 16-18 dni. Mladiči poletijo po 32 do 33 dneh.
Poljske vrane so inteligentne ptice. V ujetništvu ptice pogosto uporabljajo predmete kot orodje za doseganje ciljev, pri čemer so sposobne predmete za dosego cilja celo prilagoditi.[3]
Poljska vrana (znanstveno ime Corvus frugilegus) je pogosta ptica iz družine vranov.
Ime je vrsta dobila iz latinskih izrazov corvus, ki pomeni "vrana" in frugilegus, ki je sestavljenka iz besed frux, frugis, ki pomeni "sadje" ter legere, ki pomeni "nabirati".. V slovenščini je ime dobila po tem, da se najpogosteje zadržuje na poljih in njivah, kjer se hrani z žuželkami, polži, rastlinskimi odpadki in manjšimi sesalci.
