dcsimg

Hirundinidae ( 西班牙、卡斯蒂利亞西班牙語 )

由wikipedia ES提供

Los hirundínidos (Hirundinidae) son una familia de aves paseriformes que comprende a las golondrinas y los aviones. Son pájaros de tamaño pequeño o mediano (de 11 a 22 cm) que se alimentan de insectos en vuelo. Tienen el cuerpo esbelto y fusiforme y las alas largas, y muchas especies tienen la cola ahorquillada. Su pico es corto, pero pueden abrirlo mucho para capturar los insectos en vuelo. Las patas están adaptadas a la vida en los árboles; los dedos frontales están parcialmente unidos por la base.

Son aves cosmopolitas, y frecuentan una gran variedad de medios, desde las regiones semiáridas hasta los bosques, generalmente cerca del agua. Construyen nidos de barro con una mezcla de saliva y a veces plumas y materia vegetal, pegados en paredes, otros usan cavidades de acantilados, grutas y árboles, y otros excavan una madriguera en taludes arenosos o de tierra blanda. Muchas especies anidan en grandes colonias.

Taxonomía

La familia Hirundinidae contiene ochenta y ocho especies de golondrinas y aviones, todos ellos pájaros insectívoros que cazan los insectos al vuelo.[1]​ Los aviones ribereños son muy diferentes al resto de miembros, y por ello están ubicados en una subfamilia distinta, Pseudochelidoninae, mientras que las demás aviones y golondrinas están en la subfamilia Hirundininae. Los análisis de ADN sugieren que hay tres grupos grandes en la subfamilia Hirundininae, diferenciados por la forma de construir el nido.[2]​ Los grupos son los «aviones excavadores», que incluye especies excavadoras de túneles como Riparia riparia, los «que se adueñan de huecos», como Tachycineta bicolor que utilizan cavidades naturales para anidar y los «constructores de nidos de barro». Se considera que la secuencia evolutiva de estos últivos va desde las especies con nido abierto (Hirundo y Ptyonoprogne), pasando por Delichon, con nidos ya cerrados, hasta Cecropis y Petrochelidon, con nidos en forma de retorta y un túnel de ingreso.[3]

Especies

La familia contiene 88 especies:[1]

Subfamilia Pseudochelidoninae (aviones ribereños)
Subfamilia Hirundininae (aviones y golondrinas)

Referencias

  1. a b Gill, Frank; Donsker, David, eds. (2017). «Swallows». World Bird List Version 8.1. International Ornithologists' Union. Consultado el 13 de junio de 2018.
  2. Sheldon, Frederick H; Whittingham, Linda A; Moyle, Robert G; Slikas, Beth; Winkler, David W (abril de 2005). «Phylogeny of swallows (Aves: Hirundinidae) estimated from nuclear and mitochondrial DNA». Molecular phylogenetics and evolution 35 (1): 254-270. PMID 15737595. doi:10.1016/j.ympev.2004.11.008.
  3. Winkler, David W; Sheldon, Frederick H (junio de 1993). «Evolution of nest construction in swallows (Hirundinidae): a molecular phylogenetic perspective». Proceedings of the National Academy of Sciences USA 90 (12). pp. 5705-5707. PMC 46790. PMID 8516319. doi:10.1073/pnas.90.12.5705. Archivado desde el original el 17 de julio de 2011.

 title=
許可
cc-by-sa-3.0
版權
Autores y editores de Wikipedia
原始內容
參訪來源
合作夥伴網站
wikipedia ES

Hirundinidae: Brief Summary ( 西班牙、卡斯蒂利亞西班牙語 )

由wikipedia ES提供

Los hirundínidos (Hirundinidae) son una familia de aves paseriformes que comprende a las golondrinas y los aviones. Son pájaros de tamaño pequeño o mediano (de 11 a 22 cm) que se alimentan de insectos en vuelo. Tienen el cuerpo esbelto y fusiforme y las alas largas, y muchas especies tienen la cola ahorquillada. Su pico es corto, pero pueden abrirlo mucho para capturar los insectos en vuelo. Las patas están adaptadas a la vida en los árboles; los dedos frontales están parcialmente unidos por la base.

Son aves cosmopolitas, y frecuentan una gran variedad de medios, desde las regiones semiáridas hasta los bosques, generalmente cerca del agua. Construyen nidos de barro con una mezcla de saliva y a veces plumas y materia vegetal, pegados en paredes, otros usan cavidades de acantilados, grutas y árboles, y otros excavan una madriguera en taludes arenosos o de tierra blanda. Muchas especies anidan en grandes colonias.

許可
cc-by-sa-3.0
版權
Autores y editores de Wikipedia
原始內容
參訪來源
合作夥伴網站
wikipedia ES

Lastovke ( 西班牙、卡斯蒂利亞西班牙語 )

由wikipedia SL提供

Lastovke (znanstveno ime Hirundinidae) so družina ptic pevk, v katero uvrščamo 83 vrst, prilagojenih za lov na žuželke v letu. Znane so po vitkih telesih, ostrih perutih in dolgih repih, na račun česar so zelo učinkoviti ter spretni letalci, plen pa lovijo s kratkimi, širokimi kljuni. Po drugi strani so noge kratke in šibke, neprimerne za dolgotrajnejšo hojo. Ta vzorec telesne zgradbe je prisoten pri vseh predstavnikih družine. Operjenost po vrhu telesa je pogosto iridescenčno modra ali zelena, vrste, ki gnezdijo v duplinah v tleh, pa so bolj rjavkaste.

Nekatere vrste, predvsem evropske in ameriške, so znane tudi po tem, da se selijo na dolge razdalje, kot družina pa so razširjene po vsem svetu. Nekaj vrst se je prilagodilo na gnezdenje v bližini človeka, mestna in kmečka lastovka do te mere, da le še redko gnezdita v naravi. Ti dve označujemo za sinantropni vrsti. Ljudje jih običajno sprejemajo z naklonjenostjo, saj lovijo nadležne žuželke, tako da so skozi zgodovino postale predmet številnih mitov in legend. V zavesti Evropejcev je denimo prihod lastovk s prezimovališč v Afriki močno povezan s koncem zime in nastopom pomladi.

V Sloveniji je možno opaziti pet vrst:

Viri

  • Hails, C.J (1979). "A comparison of flight energetics in hirundines and other birds". Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Physiology 63 (4): 581–585. doi:10.1016/0300-9629(79)90199-3.
  • Hanžel, Jurij; Šere, Dare (2012). "Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst". Acrocephalus 32 (150/151): 143–203.
  • Turner, Angela (2004). "Family Hirundinidae (Swallows and Martins)". V Josep del Hoyo; Andrew Elliott; David A. Christie. Handbook of the Birds of the World 9. Lynx Edicions. str. 602–638. ISBN 84-87334-69-5.
許可
cc-by-sa-3.0
版權
Avtorji in uredniki Wikipedije
原始內容
參訪來源
合作夥伴網站
wikipedia SL

Lastovke: Brief Summary ( 西班牙、卡斯蒂利亞西班牙語 )

由wikipedia SL提供

Lastovke (znanstveno ime Hirundinidae) so družina ptic pevk, v katero uvrščamo 83 vrst, prilagojenih za lov na žuželke v letu. Znane so po vitkih telesih, ostrih perutih in dolgih repih, na račun česar so zelo učinkoviti ter spretni letalci, plen pa lovijo s kratkimi, širokimi kljuni. Po drugi strani so noge kratke in šibke, neprimerne za dolgotrajnejšo hojo. Ta vzorec telesne zgradbe je prisoten pri vseh predstavnikih družine. Operjenost po vrhu telesa je pogosto iridescenčno modra ali zelena, vrste, ki gnezdijo v duplinah v tleh, pa so bolj rjavkaste.

Nekatere vrste, predvsem evropske in ameriške, so znane tudi po tem, da se selijo na dolge razdalje, kot družina pa so razširjene po vsem svetu. Nekaj vrst se je prilagodilo na gnezdenje v bližini človeka, mestna in kmečka lastovka do te mere, da le še redko gnezdita v naravi. Ti dve označujemo za sinantropni vrsti. Ljudje jih običajno sprejemajo z naklonjenostjo, saj lovijo nadležne žuželke, tako da so skozi zgodovino postale predmet številnih mitov in legend. V zavesti Evropejcev je denimo prihod lastovk s prezimovališč v Afriki močno povezan s koncem zime in nastopom pomladi.

V Sloveniji je možno opaziti pet vrst:

breguljka (Riparia riparia) skalna lastovka (Ptyonoprogne rupestris) kmečka lastovka (Hirundo rustica) mestna lastovka (Delichon urbicum) rdeča lastovka (Cecropis daurica)
許可
cc-by-sa-3.0
版權
Avtorji in uredniki Wikipedije
原始內容
參訪來源
合作夥伴網站
wikipedia SL