La lucioperca (Sander lucioperca) es una especie de pez que está muy emparentado con la perca.
Es de cuerpo oblongo y comprimido con una cabeza grande. Sus ojos son grandes y su boca pequeña. Tiene doble aleta dorsal con la primera arnada con pinchos: la aleta caudal es homocerca y la anal con pinchos.
Su color es verdoso en el lomo, el vientre es plateado y tiene flancos con estrías y reflejos de color rosado.
Su tamaño va de 25 a 70 cm. con un máximo de 120cm.
Come larvas, invertebrados, insectos acuáticos, gusanos, renacuajos, batracios, peces de tamaño entre 5 y 25cm
En verano sube a la superficie y en invierno baja a lugares más profundos.
Freza de mayo a junio en orillas en hoyos planos.
Debido a su potencial colonizador y constituir una amenaza grave para las especies autóctonas, los hábitats o los ecosistemas, esta especie ha sido incluida en el Catálogo Español de Especies Exóticas Invasoras, aprobado por Real Decreto 630/2013, de 2 de agosto, estando prohibida en España su introducción en el medio natural, posesión, transporte, tráfico y comercio.[2]
La pesca del lucioperca es complicada, debido a que meten fuertes tirones, y son muy listos a la hora de picar. Es recomendable pescarlos con Rapala, si no con gusanos de tierra.
Smuč (znanstveno ime Sander lucioperca) je evropska sladkovodna riba iz družine ostrižev.
Smuč je riba z valjastim telesom. Ima veliko glavo z velikimi končnimi usti v katerih so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo, ki pa za razliko od ščuke lovi bolj kot s pomočjo vida s pomočjo vonja, saj ima izredno razvita čutila za voh. Hrbet je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so zelenkasti s temnejšimi progami, trebuh pa bel. Hrbtni (ima dve) in repna plavut sta pegasti, prsni, trebušni in predrepna plavut pa so svetlejše rjave barve. Smuč doseže dolžino do 120 cm in je lahko težak do 20 kilogramov, vendar povprečno pri nas živijo manjši primerki. V izjemnih pogojih živijo do 20, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od marca do maja v plitvih predelih rek, kamor samice na podvodno rastlinje prilepijo ikre. V času razvoja iker jih samci hrabro branijo pred plenilci.
Smuč se v mladosti hrani z vodnim planktonom, odrasle ribe pa se hranijo izključno z drugimi ribjimi vrstami.
Smuč je razširjen po vsej Evropi, razen na skrajnem severu in jugu. Živi v vseh večjih vodotokih, kjer je tok počasen, dno pa prodnato, pa tudi v jezerih in drugih stoječih vodah, vendar temperatura vode ne sme biti previsoka. Najraje ima hladno, temačno vodo. Odrasle ribe so samotarji. Pri nas ga je najti v vseh rekah donavskega porečja, predvsem v tolmunih v pasu postrvi, lipana, mrene in, redkeje, ploščiča. Smuč je izredno občutljiva riba, ki ob poškodbah hitro pogine. Prav tako hitro pogine ob pomanjkanju kisika. Pri nas je zaščiten z lovopustom v času drstitve in najmanjšo dovoljeno lovno mero, ki znaša 50 cm.
Smuč (znanstveno ime Sander lucioperca) je evropska sladkovodna riba iz družine ostrižev.
