El roquero rojo (Monticola saxatilis) es un túrdido que vive en las montañas. El macho es muy vistoso, sobre todo en verano:cabeza y hombros de color gris azulado, vientre y cola rojos. Tanto las hembras como los ejemplares jóvenes son mucho más apagados.
El canto es aflautado, pero también emite reclamos más secos: tak, chak-chak. Habita en zonas rocosas con matorrales cerca.
En la península ibérica se encuentra en verano, en la franja Norte, Teruel, Sierra Nevada, Madrid, al este de Galicia y en parte de Valencia.
Esta ave mide alrededor de 19 centímetros de longitud y cría en parajes rocosos de 500 a 2.700 metros de altitud. Su alimentación se basa preferentemente de insectos, aunque come también moluscos, pequeños reptiles y anfibios y frutos silvestres. Pone una sola puesta al año y depende del país en el que esté 2, pone entre 4 y 5 huevos.
El roquero rojo (Monticola saxatilis) es un túrdido que vive en las montañas. El macho es muy vistoso, sobre todo en verano:cabeza y hombros de color gris azulado, vientre y cola rojos. Tanto las hembras como los ejemplares jóvenes son mucho más apagados.
El canto es aflautado, pero también emite reclamos más secos: tak, chak-chak. Habita en zonas rocosas con matorrales cerca.
En la península ibérica se encuentra en verano, en la franja Norte, Teruel, Sierra Nevada, Madrid, al este de Galicia y en parte de Valencia.
Esta ave mide alrededor de 19 centímetros de longitud y cría en parajes rocosos de 500 a 2.700 metros de altitud. Su alimentación se basa preferentemente de insectos, aunque come también moluscos, pequeños reptiles y anfibios y frutos silvestres. Pone una sola puesta al año y depende del país en el que esté 2, pone entre 4 y 5 huevos.
Slegúr (znanstveno ime Monticola saxatilis) je ptič iz družine drozgov, ki gnezdi v Južni Evropi do Srednje Azije vse do severne Kitajske. Vrsta je predvsem selitvena, saj celotna populacija prezimuje v Afriki, južno od Sahare. Zelo redko gostuje v Severni Evropi.
Ptica se razmnožuje na odprtih suhih hribovitih in skalnatih predelih, po navadi nad 1500 m. Gnezdi v skalnatih votlinah in izleže 4 do 5 jajc. Je vsejedka, saj je različno hrano od žuželk do jagod.
Slegurji so srednje velika, vendar čokata vrsta drozgov, dolžine 17 do 20 cm. Samca poleti ne moremo zamešati. Ima modrosivo glavo, oranžni spodnji del in zunanje repno perje, temnorjava krila in črn hrbet. Samice in mladiči so manj izraziti s temnorjavim luskastim spodnjim delom. Peresa zunanjega repa so rdečkasta kot pri samcu.
Petje slegurjev je čisto in blagozvočno.
Slegúr (znanstveno ime Monticola saxatilis) je ptič iz družine drozgov, ki gnezdi v Južni Evropi do Srednje Azije vse do severne Kitajske. Vrsta je predvsem selitvena, saj celotna populacija prezimuje v Afriki, južno od Sahare. Zelo redko gostuje v Severni Evropi.
Ptica se razmnožuje na odprtih suhih hribovitih in skalnatih predelih, po navadi nad 1500 m. Gnezdi v skalnatih votlinah in izleže 4 do 5 jajc. Je vsejedka, saj je različno hrano od žuželk do jagod.
Slegurji so srednje velika, vendar čokata vrsta drozgov, dolžine 17 do 20 cm. Samca poleti ne moremo zamešati. Ima modrosivo glavo, oranžni spodnji del in zunanje repno perje, temnorjava krila in črn hrbet. Samice in mladiči so manj izraziti s temnorjavim luskastim spodnjim delom. Peresa zunanjega repa so rdečkasta kot pri samcu.
Petje slegurjev je čisto in blagozvočno.