Los salmónidos (Salmonidae), son la única familia del orden Salmoniformes, peces marinos y de río que se distribuyen de forma natural por todo el hemisferio Norte, pero que han sido ampliamente introducidos por el ser humano en aguas frías de ríos de todo el mundo para pesca.[1] Su nombre procede del latín salmo, que es como llamaban en la antigua Roma a estos peces.[2] Aparecen por primera vez en el registro fósil en el Cretácico superior.[3] La especie más pequeña alcanza los 13 cm, mientras que los mayores ejemplares de las especies de mayor talla pueden alcanzar 1,5 m de longitud máxima.[1]
Tienen escamas pequeñas tipo cicloide; no presentan espinas en las aletas, teniendo todos ellos en su dorso una aleta adiposa.[1]
Muchos de estos peces son anádromos, pasando parte de su vida en el mar, pero retornando a los ríos que remontan hasta cerca de su cabecera para desovar en los lechos de grava; tras esto muchos de ellos mueren.[1]
Son especies muy valoradas en la pesca, tanto comercial como deportiva; también muchas son muy usadas en acuicultura, teniendo gran importancia su comercialización para alimentación humana.[1]
Esta familia biológica se compone de la siguiente manera: 3 subfamilias, 12 géneros y más de doscientas especies válidas, sin contar las subespecies:[1]
Los salmónidos (Salmonidae), son la única familia del orden Salmoniformes, peces marinos y de río que se distribuyen de forma natural por todo el hemisferio Norte, pero que han sido ampliamente introducidos por el ser humano en aguas frías de ríos de todo el mundo para pesca. Su nombre procede del latín salmo, que es como llamaban en la antigua Roma a estos peces. Aparecen por primera vez en el registro fósil en el Cretácico superior. La especie más pequeña alcanza los 13 cm, mientras que los mayores ejemplares de las especies de mayor talla pueden alcanzar 1,5 m de longitud máxima.
Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina, ki spada med žarkoplavutarice. Je edina še živeča družina reda Salmoniformes.
Družina zajema pet rodov rib s 24 vrstami. Značilno za to družino je, da imajo drobne luske, velik gobec z dobro razvitimi zobmi (ki se nahajajo tudi na jeziku in na ustnem nebu) ter tako imenovano tolsto plavut, ki leži med hrbtno in repno plavutjo. Odrasli samci večine vrst imajo ob drstitvi živo obarvano telo, spodnja čeljust pa je pogosto večja od zgornje in kavljasto zakrivljena nad njo. Ikre rib iz družine postrvi so relativno velike, saj njihov premer lahko doseže tudi 5 mm. Meso te družine je pogosto rdeče ali oranžne barve zaradi prehrane, ki jo uživajo. Odrasle ribe iz družine postrvi so ribojede. Živijo v hitro tekočih vodotokih, kjer voda vsebuje veliko kisika. Zaradi velike borbenosti so ribe iz te družine izjemno zanimive za športni ribolov, zato jih na veliko vzgajajo v ribogojnicah. Avtohtono so v preteklosti postrvi naseljevale izključno severno poloblo, danes pa so jih zanesli tudi v vodotoke Avstralije in Nove Zelandije ter drugam v hitro tekoče gorske reke (Južna Amerika).
Postrvi (in lososi) so razdeljeni v tri poddružine in približno 10 rodov:
V slovenskih rekah živijo predvsem:
Slovenske ribiške družine večkrat na leto »vložijo« v reke mlade ribe, ki so vzgojene v ribogojnicah, saj športni ribolov zahteva svoj davek, ki je večji od naravnega ribjega razploda. Postrvi se med seboj lahko tudi križajo, in tako je dolgo veljalo, da je Soška postrv gensko skorajda izginila, dokler ribiči niso našli osamljenega tolmuna z avtohtono družino, ki je bila odmaknjena od ostalih voda.
Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina, ki spada med žarkoplavutarice. Je edina še živeča družina reda Salmoniformes.
Družina zajema pet rodov rib s 24 vrstami. Značilno za to družino je, da imajo drobne luske, velik gobec z dobro razvitimi zobmi (ki se nahajajo tudi na jeziku in na ustnem nebu) ter tako imenovano tolsto plavut, ki leži med hrbtno in repno plavutjo. Odrasli samci večine vrst imajo ob drstitvi živo obarvano telo, spodnja čeljust pa je pogosto večja od zgornje in kavljasto zakrivljena nad njo. Ikre rib iz družine postrvi so relativno velike, saj njihov premer lahko doseže tudi 5 mm. Meso te družine je pogosto rdeče ali oranžne barve zaradi prehrane, ki jo uživajo. Odrasle ribe iz družine postrvi so ribojede. Živijo v hitro tekočih vodotokih, kjer voda vsebuje veliko kisika. Zaradi velike borbenosti so ribe iz te družine izjemno zanimive za športni ribolov, zato jih na veliko vzgajajo v ribogojnicah. Avtohtono so v preteklosti postrvi naseljevale izključno severno poloblo, danes pa so jih zanesli tudi v vodotoke Avstralije in Nove Zelandije ter drugam v hitro tekoče gorske reke (Južna Amerika).
