La nutria europea o paleártica (Lutra lutra) es un mamífero carnívoro de la familia de los mustélidos de hábitat acuático.[2]
Como todos los mustélidos, tiene el cuerpo alargado, patas cortas, hocico chato y cráneo alargado.
Se caracteriza por su gran tamaño (el cuerpo mide entre 62 y 69 cm y la cola de 37 a 42 cm, y pesa unos 11 kg). Tiene el pelaje pardo y corto, con una característica mancha blanca en la garganta y membranas entre los dedos de las extremidades anteriores y posteriores.
Se distingue de otros mustélidos acuáticos como el visón por su corpulencia, pelaje más claro, y por nadar con el cuerpo sumergido y la cabeza afuera, mientras que el visón hace emerger medio cuerpo al vadear. Se sumerge con movimientos rápidos, y bucea durante de 10 a 40 s.
La nutria del rio japonesa (L. l. whiteleyi) habitó en Japón, se extinguió por 1930.
Come crustáceos, peces, ranas, etc., y a menudo juega con sus presas durante un rato, cosa que le ha válido el nombre de gato de agua en algunos sitios.[cita requerida]
Al andar, como el resto de sus parientes, da saltos arqueando todo el cuerpo para contrarrestar el efecto de sus cortas patas. Se refugia en cuevas entre las rocas, entre raíces o incluso en zarzales. En algunos sitios hace toboganes trazados en el barro o la nieve para llegar rápidamente al agua.
Está prácticamente presente en gran totalidad del continente euroasiático y en el Norte de África.
Nutria de pie
La nutria europea o paleártica (Lutra lutra) es un mamífero carnívoro de la familia de los mustélidos de hábitat acuático.
Vidra (znanstveno ime Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki živi tudi na področju Slovenije.
Ta sesalec temno rjave barve je povsem prilagojen življenju v vodi. Zraste povprečno 90 cm v dolžino, izjemoma tudi preko enega metra, plečna višina pa doseže okoli 30 cm. Odrasla žival tehta povprečno okoli 10 kg. Žival je izjemno hidrodinamično oblikovana, saj večino časa preživi v vodi, kjer lovi svoj glavni plen - ribe. Pri plavanju si pomaga z močnim repom, s katerim se poganja skozi vodo in, ki predstavlja polovico vidrine skupne dolžine. Poleg rib so njena hrana tudi manjši sesalci in dvoživke, pa tudi rastlinska hrana. Vidre so pretežno nočne živali, zato jih v naravi le redko opazimo tudi tam, kjer sicer ta ogrožena živalska vrsta živi.
Vidro najdemo v čistih vodotokih in jezerih, ki imajo razčlenjeno obalo, ki nudi dovolj kritja ter poraščenih bregovih. V evropi jo je najti skoraj povsod, izumrla naj bi le v Švici, Liechtensteinu in na Nizozemskem. Pri nas naj bi živelo okoli 120 vider, najdemo pa jih predvsem na Goričkem in Štajerskem ter ponekod na Dolenjskem in Notranjskem.
Po naravi so vidre samotarske živali, ki se srečujejo le ob parjenju, točno obdobje v katerem parjenje poteka pa do danes še ni ugotovljeno. Tako strokovnjaki predvidevajo, da je obdobje parjenja odvisno od starosti živali. Parjenje poteka v plitvi vodi, brejost samice pa traja okoli dva meseca. Samica povrže med dva in pet mladičev, ki jih v t. i. vidrini vzgaja sama, brlog pa zapustijo po 8 do 10 tednih.
Vidro so sprva preganjali zaradi škode, ki jo je povzročala ribičem, kasneje pa so jo lovili zaradi njenega gostega krzna, ki je postalo statusni simbol. Zaradi pretiranega izlova in človekovega poseganja v njeno naravno okolje pa je postala vidra ena najbolj ogroženih vrst sesalcev v Evropi. Dodatno jo ogrožajo regulacije vodnih tokov, hidromelioracije ter odstranjevanje obrežnega rastlinstva. Intenzivno kmetijstvo, organske in industrijske odplake pa onesnažujejo vodo in zastrupljajo njeno hrano.
Danes je vidra strogo zaščitena živalska vrsta v 24 evropskih državah, ponekod pa so začeli vidre celo umetno vzrejati in jih vračati v njihovo naravno okolje.
Vidra (znanstveno ime Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki živi tudi na področju Slovenije.
