الأسماء في صفحات التنقل
Navadni šimpanz (znanstveno ime Pan troglodytes) je vrsta opic iz rodu šimpanzov.
Šimpanz je izjemen tako po tem da se lahko uči kakor tudi po svoji podobnosti človeku. Šimpanz je tudi zelo pameten; kadar telo odpove uporablja orodja, rešuje probleme in celo pozna govorico znakov s katerimi se šimpanzi sporazumevajo. So zelo radovedni in radi raziskujejo. Znanstveniki so naredili poizkus: 9-letnemu šimpanzu so dali kos rumenega lepo tkanega blaga: šimpanz je najprej seveda poizkusil če je užitno, potem ga je začel vleči, da je videl, da je trpežno, nato pa je preizkušal, kako bi ga oblekel najprej kot klobuk potem kot ogrinjalo. Ta poizkus je dokazal da šimpanzi posnemajo ljudi. Šimpanzi so zelo glasne živali, po navadi se oglašajo s tridesetimi različnimi glasovi. Njihov jezik in glasilke sta okornejša od človekovih zato ne morejo oblikovati besed in govoriti. Zato se sporazumevajo z nekakšnim lajanjem,tuljenjem in sopihanjem. Kadar so šimpanzi jezni, preplašeni in razburjeni divje vreščijo, če pa so zadovoljni, pa to slišimo po globokih vzdihljajih in po tihem zavijanju.
Šimpanzi so videti kot majhne gorile, le da je njihov obraz po navadi bolj bled. Njihov obraz je rožnat včasih pa ima kateri šimpanz skoraj črn obraz. Njihovo telo je pokrito z dolgo črno ali rjavo dlako. Šimpanzi nimajo repa. Imajo štiri roke, prednje so daljše, vse roke imajo dolge prste, da se lahko hitro oprimejo za veje, kar jim pomaga pri plezanju. Šimpanzi imajo velika raztegljiva usta za prenašanje sadja in drugih stvari. Šimpanzi kot vse druge opice dobro vidijo, nad očmi imajo močan nadočesni obok. Njihovi veliki uhlji lovijo glasove drugih živali.
Samec doseže do 170 cm in 60 kg, samica 130 cm in 47 kg. V živalskih vrtovih dočaka 60 let, v divjini pa 40-50 let.
Navadnega šimpanza najdemo v Afriki, od Gvineje do zahodne Ugande in v Tanzaniji. Živijo v gozdovih in območjih savane. Najbližji sorodnik navadnega je pritlikavi šimpanz ali bonobo (Pan paniscus), ki živi južno od reke Kongo.
Šimpanzi se med seboj sporazumevajo z vrsto izrazov obraza – obrazno mimiko. Ugotovili so da šimpanzi poznajo veliko izrazov s katerimi izražajo svoja čustva in oddajajo različna sporočila prav tako kot ljudje.
Najbolj znani izrazi:
Šimpanzi so zelo družabni, živijo v skupinah, ki včasih štejejo več kot sto članov, vendar po gozdu hodijo v skupinah, v katerih je do osem članov. Vodi jih vodilni samec. Njihov teritorij v gozdu ob sega od 18 do 21 kvadratnih kilometrov, na travnikih pa karod 100 do 200 kvadratnih kilometrov. Včasih se teritoriji dveh skupin prekrivajo. Dan preživi aktivno. Šimpanzi si naredijo gnezda na drevesih, da so med spanjem varni pred vsiljivci. Šimpanz vzdržuje svoje gnezdo in skrbi za čistočo, saj skrbi da iztrebki padejo ven iz gnezda. Če se skupina ne preseli, v gnezdu ostane več časa. Razen ponoči, ko spi na drevesu, je šimpanz večino časa na tleh. Šimpanzi ki spadajo v isti trop, se radi stiskajo in drug drugemu brskajo s prsti po kožuhu. Iz kože mu tako odstranjujejo umazanijo, prhljaj in majhne zajedavce. Z rednim praskanjem in negovanjem skrbijo za lepo in zdravo kožo in pa tudi dlako. S tem pa se hkrati sproščajo in utrjujejo zaupljivost in prijateljstvo med člani tropa.
Šimpanza boste največkrat videli jesti sadje. Šimpanzi jedo vse vrste sadja, sadje predstavlja njihovo glavno vrsto hrane. Jejo tudi smolo, jajca, oreščke in semena. Zgodaj zjutraj po obroku se šimpanzove aktivnosti zmanjšajo, postane bolj len, poležava, si privošči kakšen prigrizek kot na primer: zrela jagoda, slastni listi, drevesno lubje in cvetove in skratka zapravlja čas. Njegov drugi obrok je po navadi obilnejši in je pozno popoldne. Večino tekočine šimpanz dobi s sadjem, s katerim se hrani, včasih pa pije deževnico, ki jo najde v vdolbinah v drevesih. Vemo tudi da šimpanz je med in različne insekte pa tudi termite. Ker do termitov in mravelj težko pride pa šimpanz uporabi svoje možgane: oslini palico in jo položi tja, kjer jih je veliko. Da šimpanz je termite, mravlje in insekte, je bilo že dolgo znano, nismo pa vedeli da šimpanz je tudi meso, na lov za različne sesalce, po navadi druge primate, se poda cela skupina. Te živali skoraj vedno ubije odrasel samec, ki se najprej sam naje potem pa šele deli s skupino.
Na svetu živi 4000 vrst sesalcev od vseh teh je šimpanz najbolj podoben človeku. Ta opica ima kar 97 % enakih genov kot ljudje. Grajen je neverjetno podobno kot človek. Ima veliko človeških lastnosti. Šimpanza lahko vidite v živalskih vrtovih, po navadi je zelo popularen saj mladiči uganjajo različne vragolije, vendar kljub temu in njegovi podobnosti človeku ga vseeno najbolj ogroža človek. Že na začetku razvoja sta obe vrsti tekmovali med seboj za vire hrane. Vendar je že kmalu po tem človek pregnal šimpanze iz območij kjer je bil gosto naseljen. Dandanes šimpanz ni neposredno ogrožen razen na nekaterih manjših območjih. Na nekaterih delih Afrike lovijo šimpanze za živalske vrtove in za poizkuse na živalih, zaradi podobnosti človeku lahko znanstveniki sklepajo kaj bi se zgodilo človeku, če bi vzel zdravilo ali se namazal s kremo. Ljudje so zelo kritični do tega, vendar se to še naprej dogaja. Bolj ogrožen je njegov sorodnik pritlikavi šimpanz.
Samci spolno dozorijo pri 7-8 letih samice pa pri 6-10 letih. Šimpanzi nimajo nobenega posebnega časa parjenja, vrši se preko celega leta, samice se po navadi parijo, ko je prejšnji mladič star približno 3 leta in ko postanejo plodne. Ko postane plodna, se včasih brez kakršne tekmovalnosti pari z njo več samcev. Tako kot ženske imajo tudi šimpanzje samičke menstruacijo približno na 36 dni.
Pri šimpanzih brejost traja od 202 do 261 dni, potem pa se skotita 1-2 mladiča. Če ima mati vodilno vlogo v tropu, se bodo druge opice vedle spoštljivo do nje in njenega mladiča. V prvih petih mesecih svojega življenja se mladič trdno drži matere za kožuh, mati pa ga prenaša povsod s seboj. Prve korake naredi s šestimi meseci. Šimpanz po enem letu tehta približno 9 kg, od mame pa je odvisen vsaj tri leta. Ko je šimpanz star 4 leta se največ časa druži s svojimi vrstniki. Mati ga do šestega leta nauči življenjske spretnosti kot so: obnašanje do drugih članov in tropa, gibanja po gozdu in katera hrana je užitna. Od takrat se mora naučiti kako biti odrasel član družbe, pri 10 letih se mora vesti že kot odrasel šimpanz, znati se mora izogniti nevarnostim in znati mora loviti.
Šimpanz je podoben človeku skoraj v vsem:
Navadni šimpanz (znanstveno ime Pan troglodytes) je vrsta opic iz rodu šimpanzov.
Šimpanz je izjemen tako po tem da se lahko uči kakor tudi po svoji podobnosti človeku. Šimpanz je tudi zelo pameten; kadar telo odpove uporablja orodja, rešuje probleme in celo pozna govorico znakov s katerimi se šimpanzi sporazumevajo. So zelo radovedni in radi raziskujejo. Znanstveniki so naredili poizkus: 9-letnemu šimpanzu so dali kos rumenega lepo tkanega blaga: šimpanz je najprej seveda poizkusil če je užitno, potem ga je začel vleči, da je videl, da je trpežno, nato pa je preizkušal, kako bi ga oblekel najprej kot klobuk potem kot ogrinjalo. Ta poizkus je dokazal da šimpanzi posnemajo ljudi. Šimpanzi so zelo glasne živali, po navadi se oglašajo s tridesetimi različnimi glasovi. Njihov jezik in glasilke sta okornejša od človekovih zato ne morejo oblikovati besed in govoriti. Zato se sporazumevajo z nekakšnim lajanjem,tuljenjem in sopihanjem. Kadar so šimpanzi jezni, preplašeni in razburjeni divje vreščijo, če pa so zadovoljni, pa to slišimo po globokih vzdihljajih in po tihem zavijanju.
