Navadni ali kletni prašiček,[2] znan tudi z nadvrstnim imenom kočič (znanstveno ime Porcellio scaber), je vrsta raka enakonožca, ki se rad zadržuje blizu človeških bivališč.
Ima hrbtno-trebušno sploščeno členjeno telo, dolgo do 2 cm. Načeloma je sive barve (na trebušni strani bolj blede), čeprav obstajajo tudi rjavkaste, rumenkaste in oranžnkaste različice. Na eksopoditih zadkovih nožic ima razvita 2 para nepravih dihalnic (psevdotraheje), podobnih tistim pri stonogah.[3] Te vzdušnice so dobro vidne in spominjajo na nekak bel žepek. Navadni prašiček se ni sposoben povsem zviti v kroglico.[4] Od pozidnega prašička se loči po tem, da ima ob prvih krnastih tipalnicah druge tipalnice dvočlene, pozidni prašiček pa tročlene.[5]
Prvotna območje navadnega prašička sta srednja in zahodna Evropa, s človekom pa se je razširil skoraj po vsem svetu; veliko jih lahko najdemo v Severni Ameriki, Južni Afriki in Avstraliji,[6] o njih pa poročajo tudi s Havajev in Otoka princa Edvarda.[7] Ustreza mu zmerno topli pas. Na kopno je bolje prilagojen kot vodni osliček,[8] zadržuje se predvsem pod suhim listjem in trohnečimi debli, zlasti poleti lahko tudi pod skorjo.
Ker se kočiči prehranjujejo z mrtvimi rastlinskimi ostanki, so v vrtu potrebni zaradi naravnega kroženja snovi. Včasih pa naj bi objedali rastline podobno kor polži; tedaj naj bi jih ulovili na prerezan krompir, s ploskvijo obrnjeno na tla.[9]
Prašički za svoj oklep potrebujejo apnenec. Vir apnenca je tudi malta, kar naj bi bil poglavitni razlog, da je navadnega prašička tako pogosto najti v naseljih.[10]
Navadni ali kletni prašiček, znan tudi z nadvrstnim imenom kočič (znanstveno ime Porcellio scaber), je vrsta raka enakonožca, ki se rad zadržuje blizu človeških bivališč.