El cárabo gavilán (Surnia ulula),[2] también denominado lechuza gavilana y búho gavilán,[3] es una especie de ave estrigiforme de la familia Strigidae que vive en el norte de Eurasia y Norteamérica. Debe su nombre a que se parece a un gavilán o un halcón, por sus alas largas y puntiagudas, larga cola y cabeza achatada. Es una activa cazadora diurna, y suele asediar a sus presas inclinada hacia delante desde una visible percha.
Su vuelo es estable y directo, con cortas ráfagas de aleteos que se alternan con planeos, y rápidas muestras de agilidad cuando captura pequeños pájaros al vuelo. Suele cazar dese una percha, pero a veces patrulla lentamente desde el aire, se cierne y luego se abalanza sobre sus presas, sobre todo topillos, aunque también caza mamíferos mayores. Captura pájaros, sobre todo en invierno cuando escasea otro alimento, a veces al vuelo.
Esta especie emite un ulular profundo y bamboleante y un agudo gañido como reclamo.
Se han descrito las siguientes subespecies:[4]
Surnia ulula ulula - MHNT
El cárabo gavilán (Surnia ulula), también denominado lechuza gavilana y búho gavilán, es una especie de ave estrigiforme de la familia Strigidae que vive en el norte de Eurasia y Norteamérica. Debe su nombre a que se parece a un gavilán o un halcón, por sus alas largas y puntiagudas, larga cola y cabeza achatada. Es una activa cazadora diurna, y suele asediar a sus presas inclinada hacia delante desde una visible percha.
Su vuelo es estable y directo, con cortas ráfagas de aleteos que se alternan con planeos, y rápidas muestras de agilidad cuando captura pequeños pájaros al vuelo. Suele cazar dese una percha, pero a veces patrulla lentamente desde el aire, se cierne y luego se abalanza sobre sus presas, sobre todo topillos, aunque también caza mamíferos mayores. Captura pájaros, sobre todo en invierno cuando escasea otro alimento, a veces al vuelo.
Esta especie emite un ulular profundo y bamboleante y un agudo gañido como reclamo.
Skobčja sova ali skobčevka (znanstveno ime Surnia ulula) je pretežno dnevna ptica iz družine sov.
Ta sova, velika približno kot mala uharica, je zaradi svojega dolgega repa, vitkega trupa, prišiljenih peruti in sivo grahastega vzorca, bolj podobna ujedam kot sovam. Po svoji barvi in vzorcu na trebuhu, ki je podoben skobčjemu, je tudi dobila slovensko ime. Zraste povprečno okoli 38 cm in ima razpon kril med 70 in 80 cm.
Pogosto jo je, v okolju v katerem živi, videti posedati na vrhovih osamljenih dreves ali na telegrafskih drogovih, kjer opazuje okolico in išče plen, ki ga lovi pretežno podnevi.
Leti in oglaša se podobno kot sokoli, z donečim »ki-ki-ki-ki«.
Skobčja sova živi na področju od Skandinavije do Kamčatke ter v Severni Ameriki. Njen življenjski prostor so gosti iglasti gozdovi, macesnovi gozdovi v tajgi, redkeje pa tudi v tundri.
Hrani se pretežno z mišmi in lemingi, pozimi pa včasih tudi z manjšimi pticami.
Gnezdi v aprilu in maju, gnezdo pa si uredi v duplih ali uporabi odprto opuščeno gnezdo ujed.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Skobčja sovaSkobčja sova ali skobčevka (znanstveno ime Surnia ulula) je pretežno dnevna ptica iz družine sov.