Microsporum ist eine Gattung von Fadenpilzen, die zu den Fungi imperfecti gehören. Bedeutung haben sie als Erreger von Mikrosporien. Dies sind Dermatophytosen, also Pilzerkrankungen der Haut.
Die Makrokonidien sind dünn- bis dickwandig, ei- bis spindelförmig, rau und durch bis zu 15 Septen in viele Kammern unterteilt. Sie sitzen den Hyphen einzeln auf. Mikrokonidien sind stets vorhanden.
Microsporum ist eine Gattung von Fadenpilzen, die zu den Fungi imperfecti gehören. Bedeutung haben sie als Erreger von Mikrosporien. Dies sind Dermatophytosen, also Pilzerkrankungen der Haut.
Microsporum is a genus of fungi that causes tinea capitis, tinea corporis, ringworm, and other dermatophytoses (fungal infections of the skin). Microsporum forms both macroconidia (large asexual reproductive structures) and microconidia (smaller asexual reproductive structures) on short conidiophores. Macroconidia are hyaline, multiseptate, variable in form, fusiform, spindle-shaped to obovate, 7–20 by 30–160 um in size, with thin or thick echinulate to verrucose cell walls. Their shape, size and cell wall features are important characteristics for species identification. Microconidia are hyaline, single-celled, pyriform to clavate, smooth-walled, 2.5–3.5 by 4–7 um in size and are not diagnostic for any one species.
The separation of this genus from Trichophyton is essentially based on the roughness of the macroconidial cell wall, although in practice this may sometimes be difficult to observe. Seventeen species of Microsporum have been described; however, only the more common species are included in these descriptions.
The keratinolytic properties that Microsporum cookei possesses suggests that the fungus can alternatively be used for recycling the large amount of industrial keratinic waste.[2]
_Microculture.jpg)
Microsporum gypseum Microsporum is a genus of fungi that causes tinea capitis, tinea corporis, ringworm, and other dermatophytoses (fungal infections of the skin). Microsporum forms both macroconidia (large asexual reproductive structures) and microconidia (smaller asexual reproductive structures) on short conidiophores. Macroconidia are hyaline, multiseptate, variable in form, fusiform, spindle-shaped to obovate, 7–20 by 30–160 um in size, with thin or thick echinulate to verrucose cell walls. Their shape, size and cell wall features are important characteristics for species identification. Microconidia are hyaline, single-celled, pyriform to clavate, smooth-walled, 2.5–3.5 by 4–7 um in size and are not diagnostic for any one species.
The separation of this genus from Trichophyton is essentially based on the roughness of the macroconidial cell wall, although in practice this may sometimes be difficult to observe. Seventeen species of Microsporum have been described; however, only the more common species are included in these descriptions.
The keratinolytic properties that Microsporum cookei possesses suggests that the fungus can alternatively be used for recycling the large amount of industrial keratinic waste.
Microsporum es un género de hongos causantes de la tiña de la cabeza, tiña corporis, (dermatofitosis) entre otras micosis. Es un hongo filamentoso queratinofílicos incluido en el grupo de los dermatofitos.
Microsporum forma tanto macroconidios como microconidias:
Mientras que el hábitat natural de algunas de las especies de Microsporum es el suelo (la especie geophilic), otras afectan principalmente a diversos animales (especies zoofílicas) o humanos (la especie antropofílicas). Algunas especies están aisladas de suelo y los animales (geophilic y zoofílicas). La mayoría de las especies de Microsporum están ampliamente distribuidos en el mundo mientras que otros han restringido la distribución geográfica.
Diecisiete especies de Microsporum se han descrito, sin embargo, los más significativos son:
ouinii
Datos: Q639799
Multimedia:
Especies: Microsporum
Microsporum es un género de hongos causantes de la tiña de la cabeza, tiña corporis, (dermatofitosis) entre otras micosis. Es un hongo filamentoso queratinofílicos incluido en el grupo de los dermatofitos.
Microsporum forma tanto macroconidios como microconidias:
Las macroconidias hifas son hialinas, multiseptada, variable en forma, fusiforme, en forma de huso y obovadas, de entre 7 y 20 por 30 a 160 um de tamaño. Sus características de forma, tamaño y de la pared celular son características importantes para la identificación de especies. Las microconidias son hialinas, unicelulares, piriforme o claviforme, de paredes lisas, de 2,5 a 3,5 por 4-7 um de tamaño y no para el diagnóstico de cualquier especie. La separación de este género de Trichophyton se basa esencialmente en la rugosidad de la pared celular macroconidial, aunque en la práctica a veces puede ser difícil de observar.Microsporum est un genre de champignons filamenteux (c'est-à-dire formés d'hyphes).
Certaines espèces de ce genre sont des parasites fongiques de tissus riches en kératine (peau, ongles, poils...) de l'animal et/ou de l'Homme. C'est par exemple un Microsporum qui cause la teigne la plus courante (ex : tinea corporis, et d'autres Microsporum dont à l'origine de plusieurs dermatophytoses (infections fongiques de la peau) fréquentes chez l'homme ou certains animaux.
Les Microsporum forment à la fois des macro-conidies (grandes structures reproductives asexuées) et des micro-conidies (structures reproductives asexuées plus petites) sur des conidiophores courts.
La séparation de ce genre avec les Trichophyton est essentiellement basée sur la rugosité de la paroi cellulaire macroconidiale, bien que dans la pratique, cela soit parfois difficile à observer.
Plusieurs présentent des enjeux en matière de santé publique (et peut-être vétérinaire).
Par exemple Microsporum audouinii est un dermatophyte (anthropophile qui cible l'Homme), hautement contagieux. Il fut en Europe au 18ème et 19ème siècles responsable de nombreuses infections infantile du cuir chevelu à caractère épidémique. Cette maladie, alors considérée comme maladie orpheline, a reculé avec les progrès de l'hygiène et on l'a cru disparue en Europe, mais elle réapparait parfois à la suite de contaminations accidentelles (vacances, immigration). Le contact avec le sol peut entraîner une infection par le dermatophyte géophile Microsporum gypseum[1]
Dix-sept espèces de Microsporum ont été décrites et d'autres sont peut-être encore à découvrir.
Selon NCBI (7 janvier 2018)[2] :
Microsporum est un genre de champignons filamenteux (c'est-à-dire formés d'hyphes).
Certaines espèces de ce genre sont des parasites fongiques de tissus riches en kératine (peau, ongles, poils...) de l'animal et/ou de l'Homme. C'est par exemple un Microsporum qui cause la teigne la plus courante (ex : tinea corporis, et d'autres Microsporum dont à l'origine de plusieurs dermatophytoses (infections fongiques de la peau) fréquentes chez l'homme ou certains animaux.
Il Microsporum è un genere di funghi dermatofiti, parassiti degli animali e dell'uomo, che aderiscono alle cellule epiteliali (pelle, capelli, peli, unghie) causando le diverse forma di tigna.
Questo genere è lo stadio asessuale, mentre la fase teleomorfica ricade nel genere Arthroderma. Fu descritto nel 1843 da Gruby come agente patogeno della microsporia umana. L'autore illustrò la specie osservata che chiamò M. audouinii, che ancora oggi rimane quella tipo del genere.
Le specie appartenenti al genere Microsporum producono ife settate, microconidi e macroconidi.
I microconidi sono unicellulari, solitari, ovali o clavati, lisci, ialini, con parete sottile.
I macroconidi sono ialini, echinulati o verrucosi, con parete spessa, di solito fusiformi, pluricellulari (2-15 cellule), hanno spesso un arricciamento anulare.
Al genere appartengono oggi circa 17 specie agenti di microsporie umane e animali, tra le quali:
Il Microsporum è un genere di funghi dermatofiti, parassiti degli animali e dell'uomo, che aderiscono alle cellule epiteliali (pelle, capelli, peli, unghie) causando le diverse forma di tigna.
Questo genere è lo stadio asessuale, mentre la fase teleomorfica ricade nel genere Arthroderma. Fu descritto nel 1843 da Gruby come agente patogeno della microsporia umana. L'autore illustrò la specie osservata che chiamò M. audouinii, che ancora oggi rimane quella tipo del genere.
Microsporum ialah satu genus kulat yang menyebabkan tinea kapitis, tinea korpus, kurap, dan dermatofitosis lain (jangkitan kulat pada kulit). Microsporum membentuk kedua-dua makrokonidia (struktur pembiakan aseks besar) dan mikrokonidia (struktur pembiakan aseks lebih kecil) pada konidiofor pendek.
Microsporum ialah satu genus kulat yang menyebabkan tinea kapitis, tinea korpus, kurap, dan dermatofitosis lain (jangkitan kulat pada kulit). Microsporum membentuk kedua-dua makrokonidia (struktur pembiakan aseks besar) dan mikrokonidia (struktur pembiakan aseks lebih kecil) pada konidiofor pendek.
Microsporum (anamorfe vorm) of Arthroderma (teleomorfe vorm) is een geslacht van schimmels, dat tot de orde Onygenales van de ascomyceten behoort. Deze schimmels kunnen de huid infecteren en tinea capitis, tinea corpus en andere dermatofytosen veroorzaken. Microsporum-soorten vormen op korte conidioforen macro- en microconidia. De 7–20 x 30–160 µm grote macroconidia zijn doorzichtig en hebben meerdere tussenwanden. De vorm is variabel van fusiform, spoelvormig tot eivormig. De celwand kan dun of dik tot wrattig zijn. De gladde, peervormige tot knuppelvormige, 2,5–3,5 x 4–7 µm grote microconidia zijn eencellig en doorzichtig. Het onderscheidt met de soorten van het geslacht Trichophyton is gebaseerd op de ruwheid van de celwand van het macroconidium.
Microsporum (anamorfe vorm) of Arthroderma (teleomorfe vorm) is een geslacht van schimmels, dat tot de orde Onygenales van de ascomyceten behoort. Deze schimmels kunnen de huid infecteren en tinea capitis, tinea corpus en andere dermatofytosen veroorzaken. Microsporum-soorten vormen op korte conidioforen macro- en microconidia. De 7–20 x 30–160 µm grote macroconidia zijn doorzichtig en hebben meerdere tussenwanden. De vorm is variabel van fusiform, spoelvormig tot eivormig. De celwand kan dun of dik tot wrattig zijn. De gladde, peervormige tot knuppelvormige, 2,5–3,5 x 4–7 µm grote microconidia zijn eencellig en doorzichtig. Het onderscheidt met de soorten van het geslacht Trichophyton is gebaseerd op de ruwheid van de celwand van het macroconidium.
Microsporum é um gênero de fungos que causam tinea capitis e tinea corpus, além de outras dermatofitoses (micoses de pele). Microsporum forma tanto macroconídios (estruturas de reprodução sexuada grandes) quanto microconidíos (estruturas de reprodução assexuadas menores) em conidióforos curtos . Os macroconídios são hialinos, multiseptados, em geral fusiformes com tamanho de 7–20 por 30–160 micrômetros de tamanho. Seu formato, tamanho e características da parede são relevantes para a identificação de espécies. Os microconídios, por sua vez, são hialinos, unicelulares, de formato piriformea clavado, com paredes lisas e tamanho de 2.5–3.5 por 4–7 micrômetros, não sendo usados para identificação das espécies.[1]
Microsporum é um gênero de fungos que causam tinea capitis e tinea corpus, além de outras dermatofitoses (micoses de pele). Microsporum forma tanto macroconídios (estruturas de reprodução sexuada grandes) quanto microconidíos (estruturas de reprodução assexuadas menores) em conidióforos curtos . Os macroconídios são hialinos, multiseptados, em geral fusiformes com tamanho de 7–20 por 30–160 micrômetros de tamanho. Seu formato, tamanho e características da parede são relevantes para a identificação de espécies. Os microconídios, por sua vez, são hialinos, unicelulares, de formato piriformea clavado, com paredes lisas e tamanho de 2.5–3.5 por 4–7 micrômetros, não sendo usados para identificação das espécies.
Mikrosporija ali mikrosporoza je mikoza kože, ki jo povzročajo glive iz rodu Microsporum.[1] Je zlasti kožna bolezen domačih živali, še posebej mačk in psov, prenosljiva pa je tudi na ljudi, vendar se jo da zdraviti.
Mikrosporija je nalezljiva kožna bolezen (dermatofitija). Spada v skupino zoonoz, to je bolezni, ki so nevarne ljudem in živalim in se po naravni poti prenašajo z živali – vretenčarjev na ljudi in obratno. Najpogosteje se pojavi pri mačkah, psih in konjih. Redkeje pri ovcah in le izjemoma pri perutnini. Bolezen je nevarna ljudem, mačja in pasja zlasti otrokom, konjska njihovim oskrbovalcem.
Etiologija: Mikrosporiaza spada med dermatomikoze – bolezni, ki jih povzročajo glivice iz rodu Microsporum. Pomembnejše vrste so:
So visoko specializirane plesni, ki jih imamo lahko za obligatne parazite. Te plesni imajo močno afiniteto za keratinsko substanco in tudi sposobnost za raztapljanje te snovi (keratinolitična sposobnost). Prav ta lastnost jim omogoča življenje na koži in na njenih roževinastih tvorbah.
Dermatofiti živijo na odmrlih oroženelih celicah živega organizma in ne vraščajo v živa tkiva, vendar so le vezani na živ organizem; v keratinskih snoveh, ki so že odpadle z organizma, ne živijo dolgo.
Spremembe se pojavljajo na koži, dlaki in na krempljih. Na spremenjenih mestih se dlaka lomi, štrli ali pa popolnoma odpade. Na koži nastanejo lokalne okrogle lezije, ki so čisto brez dlak (alopecija).
Nastajajo gola mesta, ki lahko zajamejo vso površino kože – najpogosteje pri mačkah.
Na koži okuženih živali se lahko pojavijo tudi sivo-bele luske (kot kupčki cigaretnega pepela).
Glivice in njihove zelo odporne spore so pri velikem odstotku mačk prisotne v njihovi dlaki tudi takrat, ko na njih ni videti značilnih sprememb. Take živali so pasivni nosilci povzročiteljev mikrosporije.
Pri mladičih se spremembe pojavljajo po obraznem delu glave (okrog oči, po smrčku) in po tačkah, kar je verjetno posledica okužbe od matere pri pitju mleka. Navadno zbolijo vsi mladiči v leglu.
Lezije so pri psih in mačkah lokalizirane predvsem po glavi in vratu.
Pogoste pa so tudi infekcije krempljev.
Bolezen se lahko diagnosticira na podlagi pregleda živali z Woodovo lučjo. Žarišča v zatemnjenem prostoru pod W. lučjo fluorescirajo zelenkasto.
Ker je bolezen na seznamu bolezni, proti katerim moramo ukrepati po zakonu o veterinarstvu, je pooblaščena veterinarska organizacija ob sumu dolžna potrditi ali ovreči sum. Šteje se, da je bolezen potrjena, če se določi povzročitelj bolezni. Potrebna je mikološka identifikacija povzročitelja.
Če je bolezen potrjena, je treba omejiti gibanje okuženih živali, ločiti bolne od zdravih, zdraviti živali in zagotoviti ter vzdrževati primerne higienske razmere.
Pse zdravimo sistemsko s tabletami grizeofulvina ( 25–100 mg/kg telesne teže/dan). Lokalne lezije pa zdravimo z lokalnimi antimikotičnimi preparati (mikonazol, klotrimazol).
Pri mačkah je treba dnevni odmerek (25–50 mg/kg telesne teže) razdeliti na dva dela.
Sistemsko in lokalno zdravljenje je potrebno še 2–4 tedne po prenehanju kliničnih znakov oziroma po negativnih mikoloških izvidih. Zdravljenje lahko traja 1–3 mesece.
Na neporasli koži (predvsem na odkritih mestih: obraz, vrat, zgornja uda) in porasli koži vidimo okrogla žarišča z močnejšim vnetnim robom. Žarišča se širijo na robu, med tem, ko v sredi usihajo. Luščenje je posebbno izrazito na periferiji.
Na lasišču vidimo okrogla žarišča, kjer so lasje odlomljeni nekaj mm nad površino kože.
Redko se razvije globoka oblika z močnim vnetjem, oteklino in folikularnimi čepi, iz katerih se izceja gnoj.
Mikrosporija ali mikrosporoza je mikoza kože, ki jo povzročajo glive iz rodu Microsporum. Je zlasti kožna bolezen domačih živali, še posebej mačk in psov, prenosljiva pa je tudi na ljudi, vendar se jo da zdraviti.
Mikrosporija je nalezljiva kožna bolezen (dermatofitija). Spada v skupino zoonoz, to je bolezni, ki so nevarne ljudem in živalim in se po naravni poti prenašajo z živali – vretenčarjev na ljudi in obratno. Najpogosteje se pojavi pri mačkah, psih in konjih. Redkeje pri ovcah in le izjemoma pri perutnini. Bolezen je nevarna ljudem, mačja in pasja zlasti otrokom, konjska njihovim oskrbovalcem.
Etiologija: Mikrosporiaza spada med dermatomikoze – bolezni, ki jih povzročajo glivice iz rodu Microsporum. Pomembnejše vrste so:
Microsporum canis Microsporum gypseum Microsporum audouinii Microsporum eguinumSo visoko specializirane plesni, ki jih imamo lahko za obligatne parazite. Te plesni imajo močno afiniteto za keratinsko substanco in tudi sposobnost za raztapljanje te snovi (keratinolitična sposobnost). Prav ta lastnost jim omogoča življenje na koži in na njenih roževinastih tvorbah.
Dermatofiti živijo na odmrlih oroženelih celicah živega organizma in ne vraščajo v živa tkiva, vendar so le vezani na živ organizem; v keratinskih snoveh, ki so že odpadle z organizma, ne živijo dolgo.
小孢癬菌屬（學名：Microsporum）是子囊菌門下的一屬，與毛癬菌屬、表皮癬菌屬同為皮膚真菌（英语：Dermatophyte），在皮膚及毛髮造成皮膚感染[2]。
小孢癬菌可產生大分生孢子（Macroconidia）及小分生孢子（microconidia），大分生孢子呈透明狀、梭形且有隔板（septum），大小約為7-20乘30-160微米，並在細胞壁上有小刺或疣狀突起，呈凹凸不平，這些特徵也是鑒定物種差別的重要依據之一。小分生孢子也是透明的，呈棍狀或梨形，表面光滑，大小約為2.5-3.5乘4-7微米，數量較大分生孢子為少[2]。
小孢癬菌與毛癬菌分別的主要的依據是表面粗糙的大分生孢子，雖然這種特徵有時較難觀察。小孢癬菌屬下已有17種物種被鑑定出[1]。
小孢癬菌會對皮膚及毛髮造成感染，不同於毛癬菌及表皮癬菌，小孢癬菌不會感染指甲。小孢癬菌的致病因子與表皮癬菌相似，不同的是其感染來源可能來自動物，近年來從貓、狗等寵物身上分離出的菌種多半都屬於小孢癬菌屬。小孢癬菌對毛髮有高度感染力，為造成頭癬的主要病原菌[2]。
小孢癬菌的診斷方法和毛癬菌及表皮癬菌相似，可用熱氫氧化鉀處理毛髮，將人體組織的蛋白質水解，留下耐鹼的大分生孢子來鑑定。頭癬則可使用黑光燈的紫外線激發螢光來診斷。治療方法也和兩屬相似，可外用髮癬退（英语：tolnaftate）或咪唑[2]。
_Microculture.jpg)
