nomes no trilho de navegação
Poddružina Chordopoxvirinae
Avipoxvirus
Capripoxvirus
Cervidpoxvirus
Crocodylipoxvirus
Leporipoxvirus
Molluscipoxvirus
Orthopoxvirus
Parapoxvirus
Suipoxvirus
Yatapoxvirus
nedodeljeni
Poddružina Entomopoxvirinae
Alphaentomopoxvirus
Betaentomopoxvirus
Gammaentomopoxvirus
nedodeljeni
Poksvirusi ali Poxviridae so družina velikih kompleksnih virusov z dvoverižno DNK in večslojnimi ovojnicami, ki imajo afiniteto do kože in so patogeni za človeka in živali (za človeka so pomembni rodovi Orthopoxvirus, Parapoxvirus, Molluscipoxvirus in Yatapoxvirus).[1][2] So opekaste ali jajčaste oblike. Vsi predstavniki imajo skupen nukleoproteinski antigen; razmnožujejo se v citoplazmi gostiteljske celice. So povzročitelji koz pri človeku (virus črnih koz) in živalih (govedo, koze, prašiči, perutnina, kunci, zajci). Nekateri predstavniki so patogeni za človeka in živali (virus govejih koz). Med poksviruse spada tudi virus vakcinije, ki so ga uporabljali za cepljenje proti črnim kozam.[3]
Pri človeku lahko povzročijo bolezen štirje rodovi: ortopoksvirusi, parapoksvirusi, jatapoksvirusi in moluskipoksvirusi:
ortopoksvirusi: virus črnih koz (virus variole), virus vakcinije, virus kravjih koz, virus opičjih koz;
parapoksvirusi: virus orfa, virus psevdokravjih koz, virus govejega papularnega stomatitisa;
jatapoksvirusi: tanapoksvirus, tumorski virus opic jaba;
moluskipoksvirusi: virus mehkužk (virus molluscum contagiosum).[4]
Poksvirusni virioni imajo praviloma zunanjo virusno ovojnico, vendar so kužni tudi znotrajcelični zreli virioni, ki vsebujejo drugačno obliko ovojnice. Vrste se med seboj razlikujejo po obliki, vendar so nasplošno opekaste ali jajčaste oblike. Poksivirusi so nenavadno veliki in merijo okoli 200 nm v premer in 300 nm v dolžino. Virusna dednina je v obliki enojnega, linearnega dvoverižnega odseka DNK.[5] Rinovirusi, ki povzročajo prehlad, so na primer desetkrat manjši od tipičnega poksvirusa.[6]
Podvojevanje poksvirusov se začne v citoplazmi, kar sicer ni značilno za viruse z dvoverižno DNK (dsDNA),[7] je pa značilno tudi za druge velike viruse.[8] Poksvirusi nosijo sami zapis za ustroj, potreben za prepis genoma, in sicer zapis za encim od DNK odvisno RNK-polimerazo.[9] Le-ta omogoči prepisovanje virusne DNK v gostiteljevi citoplazmi. Sicer večina drugih dsDNA-virusov potrebuje gostiteljevo od DNK odvisno RNK-polimerazo, ta pa se nahaja v celičnem jedru gostiteljeve celice. Zato se cikel podvojevanja drugih dsDNA-virusov dogodi v samem jedru.
Poksvirusi ali Poxviridae so družina velikih kompleksnih virusov z dvoverižno DNK in večslojnimi ovojnicami, ki imajo afiniteto do kože in so patogeni za človeka in živali (za človeka so pomembni rodovi Orthopoxvirus, Parapoxvirus, Molluscipoxvirus in Yatapoxvirus). So opekaste ali jajčaste oblike. Vsi predstavniki imajo skupen nukleoproteinski antigen; razmnožujejo se v citoplazmi gostiteljske celice. So povzročitelji koz pri človeku (virus črnih koz) in živalih (govedo, koze, prašiči, perutnina, kunci, zajci). Nekateri predstavniki so patogeni za človeka in živali (virus govejih koz). Med poksviruse spada tudi virus vakcinije, ki so ga uporabljali za cepljenje proti črnim kozam.
Pri človeku lahko povzročijo bolezen štirje rodovi: ortopoksvirusi, parapoksvirusi, jatapoksvirusi in moluskipoksvirusi:
ortopoksvirusi: virus črnih koz (virus variole), virus vakcinije, virus kravjih koz, virus opičjih koz;
parapoksvirusi: virus orfa, virus psevdokravjih koz, virus govejega papularnega stomatitisa;
jatapoksvirusi: tanapoksvirus, tumorski virus opic jaba;
moluskipoksvirusi: virus mehkužk (virus molluscum contagiosum).
