dcsimg

Oxyuranus ( espagnol ; castillan )

fourni par wikipedia ES

Oxyuranus es un género de serpientes grandes, rápidas y muy venenosas de Australia, conocidas con el nombre común de taipanes.

Descripción

 src=
Taipán de la costa.

Hay tres especies conocidas: el taipán de la costa (Oxyuranus scutellatus), la más conocida taipán del interior (Oxyuranus microlepidotus) y una recientemente descubierta tercera especie, el taipán de distribución central (Oxyuranus temporalis).[1]​ El taipán de la costa tiene dos subespecies: el taipán de la costa (Oxyuranus scutellatus scutellatus) y el taipán papuano (Oxyuranus scutellatus canni), que se encuentra en la costa sur de Papúa Nueva Guinea. Su dieta consiste primariamente de pequeños mamíferos, especialmente ratas y bandicoots.

Una especie, el taipán del interior (Oxyuranus microlepidotus), tiene el veneno más tóxico de todas las serpientes terrestres del mundo. Esta es sólo una medida de toxicidad (DL50) medida como mg/kg de ratón, dado que éticamente no puede probarse en humanos. La entrega de veneno debe tomarse además como un factor al determinar la letalidad de la serpiente para los ratones. El veneno coagula la sangre de la víctima, bloqueando arterias o venas e incrementando los factores de coagulación. Es además altamente neurotóxico. No se tiene información de que haya habido supervivientes de una mordedura de taipán antes de que se desarrollara el antiveneno y, aún después, las víctimas a menudo requieren extensos periodos de cuidados intensivos. El taipán fue llamado así por Donald Thomson por la palabra usada por personas aborígenes de Wik-Mungkan de península del Cabo York, Queensland central, Australia.[2]

Los taipanes pueden alcanzar de 2 a 3,60 metros de longitud.[3]​ El taipán de la costa es usualmente de color marrón pálido a oscuro, decolorando a un lateral crema, aunque los juveniles son de color más claro. El taipán papuano es negro o gris púrpura, con una raya de color cobrizo en su parte posterior. Se encuentran a menudo en campos de azúcar debido a la abundancia de ratas —su principal fuente de alimentación. Se alimentan de dos a tres veces por semana.

En varios aspectos de morfología, ecología y comportamiento, los taipanes de la costa son fuertemente convergentes con el elápido africano, Dendroaspis polylepis, conocida como la famosa y temida mamba negra.[4]

Referencias

  1. Doughty, Paul et al. "A New Species of Taipan (Elapidae: Oxyuranus) from Central Australia." Zootaxa 1422, 2007 (pages 45–58).
  2. Sutton, Peter. Wik Ngathan Dictionary, 1995.
  3. Kindersley, Dorling. Animal. New York: Publishing/Penguin Books, 2005.
  4. Shine, Richard; Covacevich, Jeanette. "Ecology of Highly Venomous Snakes: the Australian Genus Oxyuranus (Elapidae)." Journal of Herpetology, Volume 17, Number 1, March 1983 (pages 60-69).
 title=
licence
cc-by-sa-3.0
droit d’auteur
Autores y editores de Wikipedia
original
visiter la source
site partenaire
wikipedia ES

Oxyuranus: Brief Summary ( espagnol ; castillan )

fourni par wikipedia ES

Oxyuranus es un género de serpientes grandes, rápidas y muy venenosas de Australia, conocidas con el nombre común de taipanes.

licence
cc-by-sa-3.0
droit d’auteur
Autores y editores de Wikipedia
original
visiter la source
site partenaire
wikipedia ES

Tajpan ( espagnol ; castillan )

fourni par wikipedia SL

O. scutellatus

O. s. scutellatus (obalni tajpan)
O. s. canni (papuanski tajpan)

O. microlepidotus (celinski tajpan)
Oxyuranus temporalis

Rod tajpanov (znanstveno ime Oxyuranus) združuje tri vrste strupenjač iz družine strupenih gožev (Elapidae), ki prebivajo v Avstraliji in Papui Novi Gvineji. Po nekaterih podatkih naj bi bili tajpani najbolj strupene kače na svetu.[1]

Telesne značilnosti

 src=
Obalni tajpan; glava je vidno svetlejša od preostalega telesa

Tajpani so dokaj velike kače, saj odrasli primerki merijo od 78-226 cm v dolžino, s čimer so tudi največje kače v Avstraliji. Mlade kače merijo od 30-34 cm v dolžino. Imajo relativno vitko telo in veliko glavo pravokotne oblike, ki je jasno ločena od preostalega telesa. Na zgornjem delu glave imajo devet velikih in simetričnih lusk. Hrbtna stran je obarvana svetlo ali temno rjavo, rdečkastorjavo, bakreno ali olivno in je brez barvnih vzorcev, trebušna stran pa je belkasta, pri celinskih tajpanih rumena. Z izjemo celinskih tajpanov je glava svetlejša od preostalega telesa. Spol se po velikosti in barvi ne more razlikovati.

Življenjski prostor in navade

 src=
Življenjski prostor celinskega tajpana (v rdečem)

Tajpani prebivajo v Avstraliji in Papui Novi Gvineji. Obalni tajpani naseljujejo vzhodna obalna območja do severa Avstralije, in sicer prebivajo v tropskih savanah in gozdovih, kjer znaša letna količina padavin nad 800 mm. Ostali dve vrsti sta omejeni na notranjost Avstralije s suhim polpuščavskim podnebjem, kjer znaša letna količina padavin pod 300 mm.

Pretežno so aktivni podnevi.

Prehrana

Za razliko od drugih strupenjač v Avstraliji se tajpani hranijo izključno s toplokrvnimi (homeotermnimi) živali, kot so manjši glodavci in drugi sesalci ter ptiči. Tudi v ujetništvu so plazilci in dvoživke prezrte. Plen zaznajo z odličnim vohom in vidom. Najprej ga hitro ugriznejo, nato pa se umaknejo na varno in počakajo, da močan strup ubije ali vsaj onesposobi plen.

Razmnoževanje

Vse vrste so oviparne. Samica izleže od 7 do 20 jajc v zapuščena živalska bivališča in globoke špranje v času od avgusta do novembra. Valjenje jajc poteka od septembra do marca.

Strupenost

Glede na laboratorijske poskuse na miših, tj. srednji smrtni odmerek (LD50), so tajpani najbolj strupene kače na svetu, in sicer naj bi bil celinski tajpan prva najbolj strupena kača, O. scutellatus pa tretja, za rjavo kačo oz. rjavko (Pseudonaja textilis).[1] Njihova strupenost torej ne odraža dejanskih človeških smrtnih žrtev: od leta 1990 so znani le štirje ugrizi celinskega tajpana, od tega pa sta dva človeka preživela zaradi hitre aplikacije protistrupa (antivenina).[2] K majhnemu številu primerov prispeva tudi življenjski prostor obeh nevarnih vrst, saj prebivata v polpuščavskem okolju, kjer je poseljenost redka, v skladu s tem pa je možnost stika človeka s kačo zelo majhna.[1]

Z evolucijskega vidika je njihova izjemna strupenost verjetno prilagoditev na lovljenje potencialno nevarnega plena.[1]

Toksin

Celinski tajpan povprečno izloči 80 mg strupnine v svojo žrtev, obalni tajpan pa okoli 260 mg. [3] Srednji smrtni odmerek pri miših primeru podkožnega vnosa znaša 0,025 mg/kg pri celinskem tajpanu do 0,106 mg/kg pri obalnem tajpanu.[3] Strupnina vsebuje številne proteaze, dejavnike, ki povzročajo strjevanje krvi v žilah (trombozo) ter močne nevrotoksine.[4] Eden izmed nevrotoksinov je taikatoksin (TCX), ki blokira napetostno-odvisne kalijeve in kalcijeve kanalčke.[5]

Klinični znaki in simptomi

Zaradi relativno velike količine strupa in visoke strupenosti je za nezdravljeno žrtev smrtni izid neizogiben. Krajevni učinki zaradi ugriza se velikokrat ne izrazijo. Po ugrizu se značilno pojavita slabost in bruhanje, nato pa pride do ohromitve (paralize). Zaradi ohromitve dihalnih mišic se človek zaduši. V skladu s tem je poleg protistrupa potrebno tudi umetno predihovanje (ventilacija).[6]

Opombe in sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Doughty, P. s sod. (2007). "A New Species of Taipan (Elapidae: Oxyuranus) from Central Australia" (PDF). Zootaxa 1422: 45–58.
  2. Mirtschin, Crowe in Davis; str. 90-1.
  3. 3,0 3,1 "LD50 Scores for various snakes". Pridobljeno 2011-02-20.
  4. Mirtschin, Crowe in Davis; str. 80-1.
  5. Brown, A.M. s sod. (1987). "Neurotoxins that act selectively on voltage-dependent cardiac calcium channels". Circ. Res. 61 (4 Pt 2): I6–9. PMID 2443275.
  6. Mirtschin, Crowe in Davis; str. 83-5.

Viri

  • Mirtschin P.J., Crowe G.R. in Davis R. (1990). "Dangerous Snakes Of Australia". V: Snakes of Medical Importance (str. 1-174); urednika Gopalakrishnakone P. in Chou L.M. Venom and Toxin Research Group, National University of Singapore. ISBN 9971-62-217-3
  • Shine, R. & Covacevich, J. (1983). "Ecology of Highly Venomous Snakes: the Australian Genus Oxyuranus (Elapidae)". Journal of Herpetology 17 (1): 60–9. CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link)

licence
cc-by-sa-3.0
droit d’auteur
Avtorji in uredniki Wikipedije
original
visiter la source
site partenaire
wikipedia SL

Tajpan: Brief Summary ( espagnol ; castillan )

fourni par wikipedia SL

Rod tajpanov (znanstveno ime Oxyuranus) združuje tri vrste strupenjač iz družine strupenih gožev (Elapidae), ki prebivajo v Avstraliji in Papui Novi Gvineji. Po nekaterih podatkih naj bi bili tajpani najbolj strupene kače na svetu.

licence
cc-by-sa-3.0
droit d’auteur
Avtorji in uredniki Wikipedije
original
visiter la source
site partenaire
wikipedia SL