dcsimg

Salmonela ( İspanyolca; Kastilyaca )

wikipedia SL tarafından sağlandı

S. bongori
S. enterica

Salmonela (znanstveno ime Salmonella) je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb. Poznanih je preko 2500 serovarjev, ki jih uvrščamo v šest podvrst, te pa v dve vrsti. Salmonele so dokaj odporne na zunanje vplive: preživijo 115 dni v vodi, 280 dni v vrtni zemlji, 80 dni v odpadkih, 2 leti v suhem iztrebku in kar 13 mesecev v piščančji drobovini pri temperaturi – 21 °C. Salmoneloze imenujemo bolezni, ki jih povzročajo bakterije iz rodu salmonel. V svetu so salmoneloze najpogostejše s hrano povzročene črevesne okužbe.

Izvor okužbe

Živila, ki so najpogosteje izvor okužbe s salmonelami, so meso, jajca, mleko, voda ...

Živali so tudi lahko vir okužbe s salmonelami; bodisi so okužene same bodisi bakterijo mehansko prenašajo. Glavni vir okužbe s salmonelami je blato klicenoscev. Pri salmonelozah je klicenoštvo izrednega pomena, saj večina okužb poteka brez bolezenskih znakov (ti ljudje daljši ali krajši čas izločajo salmonele z blatom), po preboleli bolezni pa se salmonele izločajo z blatom še 4 do 5 tednov, v nekaterih primerih celo več kot 1 leto. Z nehigienskim ravnanjem in razmerami se lahko salmonele iz blata ljudi in živali zanese v živila, kjer se salmonele v ugodnih razmerah namnožijo do take mere, da po zaužitju živila povzročijo okužbo.

Potek najpogostejše oblike okužbe s salmonelami

Bolezen se pojavi 6 do 48 ur po zaužitju živila onesnaženega s salmonelami. Zaužite salmonele prizadenejo črevo. Bolezen se začne naglo, s slabostjo in bolečinami v trebuhu, povišano telesno temperaturo ter drisko, blato ima lahko primešano sluz in kri. Nekateri bolniki bruhajo. Bolezen lahko poteka v blagi obliki, lahko pa se razvije v hudo obliko, ko bolnik zaradi pogostih iztrebljanj izgubi veliko tekočine, kar lahko privede do hude izsušitve. Včasih lahko pride tudi do smrtnega izida.

Preprečevanje okužb s salmonelami

  • Pravilno umivanje rok, zlasti po uporabi stranišča, rokovanju s surovimi in neočiščenimi živili ter s hišnimi ljubljenčki.
  • Pravilna toplotna obdelava živil. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov (tudi salmonel), potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70 °C.
  • Pazimo, da že gotove in očiščene jedi ne okužimo s salmonelami, bodisi z umazanimi rokami ali pa s kuhinjskimi pripomočki, priborom, delovnimi površinami ter z okuženimi surovimi živili.
  • Shranjevanje živil pri primernih temperaturah: v hladilniku pri temperaturi pod 4 °C in na toplem nad 63 °C.
  • Zamrzovanje živil je za salmonele vsekakor škodljivo, vendar salmonele lahko preživijo postopek zamrzovanja. S shranjevanjem živil pri primernih temperaturah pa preprečimo razrast salmonel v živilih in s tem zmanjšamo tveganje za pojav salmoneloze.

Viri

lisans
cc-by-sa-3.0
telif hakkı
Avtorji in uredniki Wikipedije
orijinal
kaynağı ziyaret et
ortak site
wikipedia SL

Salmonela: Brief Summary ( İspanyolca; Kastilyaca )

wikipedia SL tarafından sağlandı

Salmonela (znanstveno ime Salmonella) je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb. Poznanih je preko 2500 serovarjev, ki jih uvrščamo v šest podvrst, te pa v dve vrsti. Salmonele so dokaj odporne na zunanje vplive: preživijo 115 dni v vodi, 280 dni v vrtni zemlji, 80 dni v odpadkih, 2 leti v suhem iztrebku in kar 13 mesecev v piščančji drobovini pri temperaturi – 21 °C. Salmoneloze imenujemo bolezni, ki jih povzročajo bakterije iz rodu salmonel. V svetu so salmoneloze najpogostejše s hrano povzročene črevesne okužbe.

lisans
cc-by-sa-3.0
telif hakkı
Avtorji in uredniki Wikipedije
orijinal
kaynağı ziyaret et
ortak site
wikipedia SL