Die Rotblütige Wucherblume (Tanacetum coccineum), auch Armenische oder Kaukasische Insektenblume genannt, ist eine Pflanzenart aus der Pflanzengattung Wucherblumen (Tanacetum).
Die Rotblütige Wucherblume ist eine ausdauernde krautige Pflanze und erreicht Wuchshöhen von 25 bis 50 Zentimetern. Der aufrechte, fast kahle Stängel ist unverzweigt oder von Grund an wenigverzweigt.[1]
Die Laubblätter sind wechselständig angeordnet. Die Grundblätter sind in einen 2 bis 10 Zentimeter langen Blattstiel und Blattspreite gegliedert. Die Blattspreite der doppelt-fiederschnittigen Grundblätter ist bei einer Länge von 4 bis 8 Zentimetern sowie einer Breite von 2,5 bis 4 Zentimetern eiförmig oder schmal-elliptisch. Die unteren seitlichen Blattabschnitte sind fünfteilig, die oberen sind dreieckig, elliptisch oder schmal-elliptisch. Die Blattflächen sind spärlich flaumig behaart oder kahl. Die den Grundblättern ähnlichen Stängelblätter sind sitzend oder kurz gestielt. Die Blätter unterhalb der Blütenkörbe sind klein, fiederspaltig oder einfach.[1]
Die körbchenförmigen Blütenstände stehen einzeln endständig auf den Stängeln. Die Hülle (Involucrum) ist bei einem Durchmesser von 1 bis 1,5 Zentimetern schalenförmig. Die in vier Reihen angeordneten Hüllblätter besitzen einen trockenhäutigen, braunen Rand, wobei die äußeren bei einer Länge von etwa 3,5 Millimetern lanzettlich sowie auf der Unterseite kahl oder spärlich flaumig behaart sind und die mittleren bis inneren bei einer Länge von etwa 5 Millimetern elliptisch oder linealisch-verkehrt-lanzettlich sowie auf der Unterseite kahl sind. Die roten Zungenblüten besitzen eine bei einer Länge von 1,6 Zentimetern schmal-elliptische Zunge, die zwei- oder dreizähnig endet. Die zwei Griffeläste sind linealisch.[1]
Die Achänen sind etwa 2,5 Millimeter lang. Beim 0,1 bis 0,2 Millimeter langen Pappus sind die Ränder flach, kaum erkennbar gelappt.[1]
Blütezeit und Früchte treten in China in der Zeit von Mai bis Oktober auf.[1]
Die Chromosomenzahl beträgt 2n = 36.[1]
Tanacetum coccineum kommt ursprünglich in der Türkei, im Iran und im Kaukasusraum vor.[2]
Die Erstveröffentlichung erfolgte 1803 unter dem Namen (Basionym) Chrysanthemum coccineum durch Carl Ludwig Willdenow in Species Plantarum, 4. Auflage, Band 3, Teil 3, S. 2144[3] aufgestellt. Die Neukombination zu wurde 1974 durch Andrew John Charles Grierson (1929–1990) in Notes from the Royal Botanic Garden, Edinburgh, Band 33, Nr. 2, S. 262 veröffentlicht. Weitere Synonyme für Tanacetum coccineum (Willd.) Grierson sind: Chrysanthemum marschallii Asch., Pyrethrum coccineum (Willd.) Vorosch., Pyrethrum roseum (Adams) M.Bieb., Tanacetum roseum (Adams) Sch.Bip., Chrysanthemum roseum Adams.[1][4]
Sorten der Rotblütigen Wucherblume werden als Zierpflanze auch außerhalb der Ursprungsregion verwendet.
Ähnlich der Dalmatinischen Insektenblume wird aus der Rotblütigen Wucherblume das Insektizid Pyrethrum gewonnen. Für das Insektizid sind die Bezeichnungen kaukasisches bzw. persisches Insektenpulver belegt.[5]
Die Rotblütige Wucherblume (Tanacetum coccineum), auch Armenische oder Kaukasische Insektenblume genannt, ist eine Pflanzenart aus der Pflanzengattung Wucherblumen (Tanacetum).
Roosa neitsikummel ehk roosa püreeter (Tanacetum coccineum) on korvõieliste sugukonna soolikarohu perekonda kuuluv mitmeaastane taimeliik.
Taim on 30-60 cm kõrgune. Õied suured, valged või punased, mõnikord kollaka varjundiga. Helerohelised lehed. Kasvab looduslikult Kaukasuses ja Iraanis.
Kasutatakse nagu dalmaatsia neitsikummelit.
Roosa neitsikummel ehk roosa püreeter (Tanacetum coccineum) on korvõieliste sugukonna soolikarohu perekonda kuuluv mitmeaastane taimeliik.
Taim on 30-60 cm kõrgune. Õied suured, valged või punased, mõnikord kollaka varjundiga. Helerohelised lehed. Kasvab looduslikult Kaukasuses ja Iraanis.
Kasutatakse nagu dalmaatsia neitsikummelit.
Punapäivänkakkara eli punapietaryrtti (Tanacetum coccineum, syn. Chrysanthemum coccineum) on pietaryrttien sukuun kuuluva ruusunpunakeltainen kasvi.
Punapäivänkakkara on normaalisti korkeudeltaan 50–70 cm, joskus jopa yli 80 cm. Kasvin lehdet ovat kaksinkertaisesti parihalkoiset. Lehdet ovat kiinnittyneet haarautumattomiin versoihin ja kasvi muodostaa mättäitä. Mättäiden keskeltä kasvavat kukkavanat. Jokaisen vanan latvassa on mykerö, jossa laitakukat ovat ruusunpunaiset ja keskusta keltainen. Punapäivänkakkara kukkii kesä-heinäkuussa.
Punapäivänkakkara kasvaa alkuperäislajina Armeniassa, Kaukasuksella ja Iranin pohjoisosissa.[1]
Punapäivänkakkara on koristekasvi, jota viljellään näyttävien kukkiensa takia muun muassa Suomessa. Etelämpänä kasvia viljellään hyönteismyrkyksi, jota saadaan kuivatetuista ja jauhetuista mykeröistä. Jauheen myrkkynä vaikuttava aine on pyretriini.[1]
Punapäivänkakkara eli punapietaryrtti (Tanacetum coccineum, syn. Chrysanthemum coccineum) on pietaryrttien sukuun kuuluva ruusunpunakeltainen kasvi.
Tanacetum coccineum
Le pyrèthre rose (Tanacetum coccineum) est une plante herbacée vivace de la famille des Asteraceae.
Le pyrèthre rose est surtout cultivé dans les jardins d'ornement pour ses fleurs aux différentes teintes de rose ou de rouge. La fleur contient de la pyréthrine, un insecticide naturel.
Tanacetum coccineum
Le pyrèthre rose (Tanacetum coccineum) est une plante herbacée vivace de la famille des Asteraceae.
Bolhač je skupno ime za več vrst cvetnic iz rodu krizantem (Chrysanthemum), ki jih zaradi privlačnih cvetov gojimo kot okrasne rastline. V splošnem so to trajnice s cvetovi, podobnimi marjetičinim, ki so lahko bele, rdeče ali rožnate barve. Nekateri rastlinski sistematiki posamezne vrste uvrščajo v soroden rod Tanacetum, zato se lahko v različnih virih pojavlja en ali drugi zapis.
Nekatere izmed njih, predvsem dalmatinski bolhač (Chrysanthemum cinerariifolium) in vrsta C. coccineum, so znane po tem, da njihove cvetne glavice vsebujejo estra piretrin ter cinerin, ki sta učinkovita insekticida, saj motita delovanje živčevja žuželk (sta t. i. nevrotoksina). Njuna vsebnost je visoka predvsem v cvetovih dalmatinskega bolhača, pri ostalih vrstah pa je bistveno nižja. Zaradi tega posušene in v prah zdrobljene cvetne glavice bolhača že dolgo uporabljajo kot naravno sredstvo proti žuželkam, bodisi kot suh prašek, bodisi raztopljene v olju ali vodi. Uporabno je predvsem za zatiranje kožnih zajedavcev (bolh, uši, stenic itd.) pri ljudeh in živalih, po čemer so dobile te rastline tudi ime. V odmerkih, ki za žuželke še niso smrtni, deluje kot repelent. Pripravek v obliki raztopine uporabljajo tudi za škropljenje poljščin; pri tem je potrebno upoštevati, da je toksičen tudi za koristne žuželke, kot so čebele, zato je priporočljivo z njim škropiti zvečer, saj na svetlobi naslednje jutro hitro razpade. Poleg neobstojnosti na svetlobi je za piretrin značilno, da skoraj ni toksičen za sesalce in se v organizmih ne akumulira, bolj škodljiv je le za ribe. Iz piretrina s kemično modifikacijo izdelujemo cel razred sintetičnih insekticidov s skupnim imenom piretroidi.
Predvsem dalmatinski bolhač zaradi insekticidnih lastnosti sadijo v okolici nasadov kulturnih rastlin, saj naj bi odganjal listne uši, pršice prelke, klope, rastlinojede stenice in druge škodljivce. Raste na odprtih in sončnih tleh, najbolje uspeva v alkalni in odcedni zemlji. Sejemo ga pozno spomladi ali poleti. Posamezne cvetne glavice z dolgimi belimi listi in ploskim rumenim cvetiščem se pojavijo sredi poletja. Zmečkane širijo jedko aromo, podobno vratičevi. Steblo se razveja v več manjših stebel, na katerih se razcvetijo cvetovi na višini 75 cm. Listi so nežno razcepljeni, sivozeleni z zelenim robom in spodaj prekriti z belim puhom. Dodatno bolhačevo dobro lastnost je slikovito opisal kitajski popotnik Džang Jee: »Zanimivo naključje je da si lahko z njegovimi listi lahko obrišemo prste, potem ko smo si privoščili sočne rake, saj zbrišejo njihov vonj.«
Bolhač je skupno ime za več vrst cvetnic iz rodu krizantem (Chrysanthemum), ki jih zaradi privlačnih cvetov gojimo kot okrasne rastline. V splošnem so to trajnice s cvetovi, podobnimi marjetičinim, ki so lahko bele, rdeče ali rožnate barve. Nekateri rastlinski sistematiki posamezne vrste uvrščajo v soroden rod Tanacetum, zato se lahko v različnih virih pojavlja en ali drugi zapis.
Nekatere izmed njih, predvsem dalmatinski bolhač (Chrysanthemum cinerariifolium) in vrsta C. coccineum, so znane po tem, da njihove cvetne glavice vsebujejo estra piretrin ter cinerin, ki sta učinkovita insekticida, saj motita delovanje živčevja žuželk (sta t. i. nevrotoksina). Njuna vsebnost je visoka predvsem v cvetovih dalmatinskega bolhača, pri ostalih vrstah pa je bistveno nižja. Zaradi tega posušene in v prah zdrobljene cvetne glavice bolhača že dolgo uporabljajo kot naravno sredstvo proti žuželkam, bodisi kot suh prašek, bodisi raztopljene v olju ali vodi. Uporabno je predvsem za zatiranje kožnih zajedavcev (bolh, uši, stenic itd.) pri ljudeh in živalih, po čemer so dobile te rastline tudi ime. V odmerkih, ki za žuželke še niso smrtni, deluje kot repelent. Pripravek v obliki raztopine uporabljajo tudi za škropljenje poljščin; pri tem je potrebno upoštevati, da je toksičen tudi za koristne žuželke, kot so čebele, zato je priporočljivo z njim škropiti zvečer, saj na svetlobi naslednje jutro hitro razpade. Poleg neobstojnosti na svetlobi je za piretrin značilno, da skoraj ni toksičen za sesalce in se v organizmih ne akumulira, bolj škodljiv je le za ribe. Iz piretrina s kemično modifikacijo izdelujemo cel razred sintetičnih insekticidov s skupnim imenom piretroidi.
Predvsem dalmatinski bolhač zaradi insekticidnih lastnosti sadijo v okolici nasadov kulturnih rastlin, saj naj bi odganjal listne uši, pršice prelke, klope, rastlinojede stenice in druge škodljivce. Raste na odprtih in sončnih tleh, najbolje uspeva v alkalni in odcedni zemlji. Sejemo ga pozno spomladi ali poleti. Posamezne cvetne glavice z dolgimi belimi listi in ploskim rumenim cvetiščem se pojavijo sredi poletja. Zmečkane širijo jedko aromo, podobno vratičevi. Steblo se razveja v več manjših stebel, na katerih se razcvetijo cvetovi na višini 75 cm. Listi so nežno razcepljeni, sivozeleni z zelenim robom in spodaj prekriti z belim puhom. Dodatno bolhačevo dobro lastnost je slikovito opisal kitajski popotnik Džang Jee: »Zanimivo naključje je da si lahko z njegovimi listi lahko obrišemo prste, potem ko smo si privoščili sočne rake, saj zbrišejo njihov vonj.«
Rosenkrage (Tanacetum coccineum) är en växtart i familjen korgblommiga växter. Arten är vildväxande i nordöstra Turkiet, Kaukasus och norra Iran.
Rosenkrage är flerårig, 40–70 cm hög med finflikiga blad samt prästkragelika blomkorgar med vanligen skära eller röda kantblommor. Den blommar i juni-juli och är utmärkt både som rabattväxt och som snittblomma.[1]
En vitblommig variant[1] av rosenkrage har använts som insektmedel under namnet "persiskt insektspulver".[2][3]
Wikimedia Commons har media som rör Rosenkrage.
Rosenkrage (Tanacetum coccineum) är en växtart i familjen korgblommiga växter. Arten är vildväxande i nordöstra Turkiet, Kaukasus och norra Iran.
Tanacetum coccineum là một loài thực vật có hoa trong họ Cúc. Loài này được (Willd.) Grierson miêu tả khoa học đầu tiên năm 1974.[1]
Tanacetum coccineum là một loài thực vật có hoa trong họ Cúc. Loài này được (Willd.) Grierson miêu tả khoa học đầu tiên năm 1974.
Tanacetum coccineum (Willd.) Grierson, 1974
Пи́жма кра́сная (лат. Tanacétum coccíneum), также пижма ро́зовая (Tanacetum róseum), пире́трум розовый (Pyréthrum roseum), — вид многолетних травянистых растений, относящийся к роду Пижма (Tanacetum) семейства Сложноцветные (Asteraceae). Один из видов, ранее выделяемых в род Пиретрум (Pyrethrum).
Многолетнее травянистое растение 20—60 см высотой с прямостоячими стеблями, простыми, редко однократно разветвлёнными. Листья почти голые, в очертании продолговатые до линейно-продолговатых, на черешках, до 15 см длиной, верхние — более мелкие, единожды — дважды перисторассечённые или перистораздельные.
Корзинки одиночные на верхушке побегов, обёртка до 2 см в диаметре, с 2—3 рядами травянистых листочков, нередко покрытых негустым прижатым опушением, по краю с тёмно-бурой каймой; наружные листочки линейно-ланцетные, внутренние — продолговато-линейные. Ложноязычковые цветки различных оттенков розового или красного цвета, отгиб их до 2,5 см длиной. Срединные трубчатые цветки 2,6—3,2 мм длиной, жёлтые.
Семянки 2,2—3,2 мм длиной, продольноребристые, на верхушке с коронкой до 0,2 мм длиной.
В природе растение встречается во всех районах Кавказа, на лугах и склонах до 3000 м над уровнем моря.
Популярное декоративное садовое растение. Также выращивалось для приготовления инсектицидов, содержит пиретрины.
Пи́жма кра́сная (лат. Tanacétum coccíneum), также пижма ро́зовая (Tanacetum róseum), пире́трум розовый (Pyréthrum roseum), — вид многолетних травянистых растений, относящийся к роду Пижма (Tanacetum) семейства Сложноцветные (Asteraceae). Один из видов, ранее выделяемых в род Пиретрум (Pyrethrum).
红花除虫菊（学名：Tanacetum coccineum）为菊科菊蒿属的植物。分布于高加索以及中国大陆的中国等地，目前已由人工引种栽培。
这是一篇與植物相關的小作品。你可以通过编辑或修订扩充其内容。 
