Vachellia erioloba (kamelji trn, žirafji trn, afrikansko kameeldoring, cvansko mogôtlhô, sotsko mogotlho) [2] je južnoafriška stročnica. [3] Njen prednostni habitat so globoka suha peščena tla Severne province, zahodne Svobodne države, severne Kaplandske province, Bocvane in zahodnega območja Zimbabveja in Namibije. Prav tako je doma v Angoli, jugozahodnem Mozambiku, Zambiji, KwaZulu-Natalu in Esvatiniju. Drevo sta prva opisala Ernst Heinrich Friedrich Meyer in Johann Franz Drège leta 1836. [4]
Drevo lahko zraste 17 metrov visoko in ga v Namibiji pogosto najdemo. Njegovo ime se nanaša na to, da se z njim običajno hranijo žirafe (kameelperd v afrikanščini) in kamele, in to s težje dostopnimi sočnimi listi, ki jih manjše živali ne dosežejo. Žirafe imajo posebej prilagojen jezik in ustnice za trnje. Plod ima obliko stroka, ki ima omejene možnosti, saj ga je veliko rastlinojedih živali, tudi živina. Les je temno rdečkastorjave barve, zelo gost in močan. Raste počasi in je zelo odporen proti suši in mrazu.
V požarih les zelo gori. Posledica so široke jase odmrlih dreves in podrta zdrava drevesa. Po praznoverju strela udari vanj pogosteje kot v druga drevesa. Semena kameljega trna je mogoče pražiti in jih uporabljajo kot nadomestek za kavna zrna. V Južni Afriki je drevo zaščiteno. [5]
V tradicionalni medicini z mletimi delci iz stročnic zdravijo vnetje ušes. Poparek korenine se uporablja za zdravljenje zobobola in tuberkuloze.
Strok kameljega trna na drevesu (blizu Potgietersrusta, zdaj Mokopane, v provinci Transvaal, Južna Afrika)
Semena na tleh so razpršena med stroki, Sossusvlei, puščava Namib, Namibija
Lubje drevesa, Mokopane, Transvaal
Ostri trni spominjajo na bodečo žico, Mokopane, Transvaal
Kamelji trn v puščavi Namib
Kamelji trn v puščavi Kalahari
Vachellia erioloba – muzejski vzorec (MHNT – Muzej v Toulousu)
Vachellia erioloba (kamelji trn, žirafji trn, afrikansko kameeldoring, cvansko mogôtlhô, sotsko mogotlho) je južnoafriška stročnica. Njen prednostni habitat so globoka suha peščena tla Severne province, zahodne Svobodne države, severne Kaplandske province, Bocvane in zahodnega območja Zimbabveja in Namibije. Prav tako je doma v Angoli, jugozahodnem Mozambiku, Zambiji, KwaZulu-Natalu in Esvatiniju. Drevo sta prva opisala Ernst Heinrich Friedrich Meyer in Johann Franz Drège leta 1836.
Drevo lahko zraste 17 metrov visoko in ga v Namibiji pogosto najdemo. Njegovo ime se nanaša na to, da se z njim običajno hranijo žirafe (kameelperd v afrikanščini) in kamele, in to s težje dostopnimi sočnimi listi, ki jih manjše živali ne dosežejo. Žirafe imajo posebej prilagojen jezik in ustnice za trnje. Plod ima obliko stroka, ki ima omejene možnosti, saj ga je veliko rastlinojedih živali, tudi živina. Les je temno rdečkastorjave barve, zelo gost in močan. Raste počasi in je zelo odporen proti suši in mrazu.
V požarih les zelo gori. Posledica so široke jase odmrlih dreves in podrta zdrava drevesa. Po praznoverju strela udari vanj pogosteje kot v druga drevesa. Semena kameljega trna je mogoče pražiti in jih uporabljajo kot nadomestek za kavna zrna. V Južni Afriki je drevo zaščiteno.
