Los arqueognatos (Archaeognatha, del griego αρχαιος archaeos, "antiguo" y γναθος gnathos, "mandíbula") o pececillos de cobre, son un primitivo orden de insectos carentes de alas (Apterygota*), ectognatos (con piezas bucales externas), de forma alargada, con tres cercos ("colas") en la extremidad del abdomen y el cuerpo cubierto por escamas con reflejos metálicos, de donde deriva su nombre común.[1] Es un orden cosmopolita. Se han descrito unas 350 especies. Son uno de los grupos de insectos que menos cambios evolutivos ha sufrido desde su aparición en el Devónico, hace 390 millones de años.[2][3]
Según las clasificaciones actuales,[2] los antiguos órdenes Monura y Microcoryphia deben agruparse en el orden Archaeognatha, como muestra el siguiente cladograma:
Insecta Archaeognatha ___Zygentoma (obsoleto: Thysanura s.s.)
Datos: Q637179
Multimedia:
Especies: Archaeognatha
Microcoryphia Verhoeff, 1904
Pračeljustnice (znanstveno ime Archaeognatha) so majhen red žuželk z okoli 500 danes živečimi vrstami. So izvorno brez kril in jih s ščetinorepkami uvrščamo med najprimitivnejše še živeče žuželke.
So podolgovate, srednje velike žuželke (6-25 mm dolžine), izvorno brez kril. Na glavi imajo velike sestavljene oči, ki se na vrhu stikajo, in tri očesca, poleg njih pa še veččlenske tipalnice in naprej usmerjene čeljusti, ki jih lahko deloma uvlečejo. Sestavljajo jih podaljšane mandibule in sedemčlenski maksilarni palpi (odrastki maksil). Oprsje nosi tri pare nog; na hrbtni strani je izbočeno v nekakšno grbo, sicer pa je brez posebnosti. V ravni liniji se z njega nadaljuje zadek, ki na drugem in devetem členu nosi dva para odrastkov (reduciranih zadkovih nog). Na koncu zadka je par veččlenskih cerkov in terminalni filum. Njihovo telo je prekrito z luskicami, ob pomanjkanju vlage se hitro izsuši.
Podobno kot ščetinorepke je njihov razvoj zelo enostaven - ličinke so po obliki skoraj enake kot odrasle živali, so le manjše in nimajo genitalij. Levijo se tudi kot odrasle. Pred vsako levitvijo se pritrdijo na podlago s črevesnimi izločki. Večinoma so aktivne ponoči, podnevi pa se skrivajo za lubjem ali med rastlinskim odpadom. Hitro tečejo, s pomočjo zadka pa lahko tudi daleč skočijo, kadar jih kaj preseneti (tudi do 30 cm).
Dve recentni družini pračeljustnic, Machilidae in Meinertellidae, sta nedvoumno monofiletski. Večina avtorjev jih obravnava kot najprimitivnejšo skupino žuželk, sestrsko ščetinorepkam in krilatim žuželkam. Po drugi razvrstitvi pa so sestrska skupina samo današnjim ščetinorepkam, s katerimi tvorijo skupino Thysanura s. lat. (ščetinorepke v širšem pomenu besede).
Živijo v travnatih ali gozdnih habitatih pod listjem, kamni, lubjem ipd., kjer se prehranjujejo z mahovi, lišaji, algami in odmrlim organskim materialom.
Pračeljustnice (znanstveno ime Archaeognatha) so majhen red žuželk z okoli 500 danes živečimi vrstami. So izvorno brez kril in jih s ščetinorepkami uvrščamo med najprimitivnejše še živeče žuželke.
