Isohierakka

Rumex hydrolapathum Huds. es una especie de plantas del género Rumex, familia de las poligonáceas.

Distribución y hábitat

Son nativas de los carrizales de los humedales y de los bancos de Europa y de Asia Occidental, es decir, tienen una distribución eurosiberiana.

Descripción

Es una hierba hidrófita. Es la más alta del género, con tallos de flores de una altura de 1,5-2 m, su tamaño es de unos 1-3 metros en total.

Su floración se da de junio a septiembre. Las flores están dispuestas en los verticilos de densos racimos ramificados al final de los tallos. Como la mayoría de las especies del género, las flores son rojas al final del verano, pero se oscurecen, cuando las semillas maduran.

Tiene su propio escarabajo, Gastrophysa viridula, así como un gorgojo de color rojo brillante, Apion miniatum.

Medicina popular

Se frotan las hojas por la piel para aliviar el dolor de ortigas urticantes.

Taxonomía

Rumex hydrolapathum fue descrita por William Hudson y publicado en Flora Anglica, Editio Altera 154. 1778.^[1]​

Etimología

Rumex: nombre genérico que deriva del latín rŭmex, rumǐcis, ya recogido en Plinio el Viejo para designar el género en su época (quod... appellant, nostri vero rumicem, alii lapathum canterinum - que nosotros (los latinos) llamamos rumex, y otros lapathum canterinum) (XX, 85).

Sinonimia

• Rumex lugdunensis Gand.
• Rumex chabertii Gand.
• Rumex britannicus Huds.
• Rumex aquaticus L.
• Rumex acutus Wahlenb.
• Lapathum rivale Renault
• Lapathum giganteum Opiz
• Rumex maximus C.C.Gmel. nom. illeg.
• Rumex macrophyllus St.-Lag. in Cariot nom. illeg.
• Rumex aquaticus subsp. hydrolapathum (Huds.) Bonnier & Layens
• Rumex antiscorbuticus Salisb. nom. illeg.
• Lapathum palustre Bubani nom. illeg.
• Lapathum hydrolapathum (Huds.) Scop.^[2]​

Nombres comunes

Castellano: hidrolápato, hidrolápato mayor, lápato acuático, paciencia mayor, romaza, romaza acuática, romaza mayor, romaza medicinal.^[3]​

Referencias

Konjska kislica (znanstveno ime Rumex hydrolapathum) je trajnica iz družine dresnovk.

Opis

Konjska kislica je najvišja rastlina svojega rodu, saj lahko zraste do 2 metra v višino. V zemlji ima močno koreniko, ki je lahko težka več kilogramov. Iz nje spomladi poženejo številni široko suličasti listi, ki imajo posamezne listne peclje in med seboj niso povezani^[1]. Ti listi dosežejo dolžino do 40, v širino pa okoli 15 cm. Peclji teh spodnjih listov so na zgornji strani ploski. Steblo rastline je vzdolžno žlebičasto in slabotno razvejano. Na vrhu stebla poženejo v vretenca razporejeni zelenkasto rdeči cvetovi. Vsak cvet ima svoj ovršni list, sestavljeni pa so iz enojnega cvetnega plaščka iz šestih listkov, šestih prašnikov in pestiča, ki pa je zrasel iz treh plodnih listkov. Trije notranji cvetni listi imajo veliko bradavico^[2]. Socvetja poganjajo iz pazduh manjših stebelnih listov suličaste oblike, rastlina pa cveti julija in avgusta. Razmnožuje se z delitvijo korenike, pa tudi s semeni.

Konjska kislica je eden redkih dekaploidnih organizmov, ki imajo po 200 individualnih kromosomov.^[3]

Rastlino zajedajo različne vrste listnih uši, z listi pa se prehranjujejo tudi gosenice močvirskega cekinčka^[4].

Razširjenost in uporabnost

Konjska kislica je samonikla v Evropi in zahodni Aziji, kjer najbolje uspeva v močvirjih in na dobro namočeni zemlji ob stoječih vodah na nevtralni in bazični podlagi. Korenika vsebuje okoli 20% čreslovin^[2]. V ljudskem zdravilstvu se uporablja prelivek iz zdrobljene korenike za ustavljanje driske in pri črevesnih vnetjih. Za uporabo v zdravilstvu se koreniko nabira septembra in oktobra.

Reference

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Konjska kislica