El topo común o europeo (Talpa europaea) es una especie de mamífero soricomorfo de la familia Talpidae. Se distribuye desde Europa occidental hasta los ríos Obi e Irtysh, en Siberia.[2]
Presenta un cuerpo cilíndrico de unos 10-15 cm y una pequeña cola de unos 3 cm. La cabeza termina en un hocico apuntado presentando ojos muy pequeños y careciendo de pabellones auditivos externos. Las patas delanteras tienen forma de pala, siendo anchas y provistas de fuertes garras.
Se encuentra ampliamente distribuido en Europa y Asia, desde España y Gran Bretaña, a través de la mayor parte de Europa, hasta los ríos Obi e Irtysh, en Siberia.[1] En España se distribuye en la zona nordeste de la península ibérica, desde Asturias a Cataluña.[3]
Habita principalmente bosques caducifolios, aunque también prados, campos, llanuras y jardines, evitando suelos demasiado blandos o pedregosos, desde zonas costeras hasta los 2400 m de altitud.[4]
Tiene una corta temporada de reproducción durante la primavera, el apareamiento ocurre durante un período de unas pocas semanas entre marzo y abril, seguido por un período de gestación de cuatro a cinco semanas, la mayoría de los nacimientos ocurren a finales de abril o principios de mayo y el tamaño de la camada varía de dos a siete. El período de lactancia dura de cuatro a cinco semanas, a finales de junio los jóvenes abandonan la topera.[5]
Todas sus características son adaptaciones a su modo de vida, ya que es un animal cavador con una vida subterránea. Se encuentra en praderas, evitando los suelos encharcados o demasiado secos. Su presencia es detectable por los pequeños montículos que aparecen en el terreno. Es difícil de observar en superficie. Desarrolla su actividad en una serie de galerías intercomunicadas por las que se desplaza buscando lombrices y otros invertebrados, base de su alimentación. En el fondo de una galería construye un nido que está tapizado por material de origen vegetal.
Se reconocen tres subespecies de Talpa europaea.[2]
El topo común o europeo (Talpa europaea) es una especie de mamífero soricomorfo de la familia Talpidae. Se distribuye desde Europa occidental hasta los ríos Obi e Irtysh, en Siberia.
Navadni ali evropski krt (znanstveno ime Talpa europaea) je vrsta žužkojedov, prilagojen na življenje pod zemljo. Razen v sušnih obdobjih, ko odide iskat vodo, se le redko odpravi na površje. Znaki njegove prisotnosti so krtine.
Krti so aktivni tako podnevi kot tudi ponoči, saj neprestano iščejo hrano. Pri tem kopljejo rove, ki ležijo na različnih globinah. Če je rov čisto pod površjem, začne metati zemljo na površje, kar ustvari krtino. Rovi so lahko dolgi od 30 pa do 50 metrov. Ko išče hrano, teka štiri ure po tunelih, nato pa enako časa počiva. Čeprav se rovi različnih krtov lahko prepletajo, se drug drugega izogibajo, še posebej izven časa parjenja. Če do srečanja vseeno pride, se začne močan boj, ki lahko privede do pogina. Znanstveniki predvidevajo, da tudi krti označujejo svoj teritorij tako, da tla označijo z vonjem iz mošusnih žlez, ki se nahajajo na trebuhu. Le v času parjenja samec poišče samico. Po parjenju samec zapusti samico, ki sama skrbi za mladiče.
Prehranjuje se predvsem z deževniki, čeprav se ne odreče žuželkam in polžem. Krt potrebuje veliko hrane; dnevno poje za polovico svoje teže. Krt nima dobro razvitega sluha in voha, a vseeno hrano in vodo zazna na velike razdalije. Ker živi v temi pod zemljo, ne potrebuje dobrega vida. Ima pa dobro razvit čut in zazna zelo šibke tresljaje. Gobček ima pokrit z dlačicami, ki mu pomagajo pri iskanju plena. Krt ima več čutnih organov kot katerikoli sesalec. O njegovih čutnih organih vemo zelo malo. Ker dela škodo na travnikih in njivah, jih kmetje pogosto ubijajo.
Čas parjenja pri krtih je zelo kratek. Samec poišče samico v podzemlju, kjer se sparita. Nato samec zapusti samico in se ne zanima več za zarod. Brejost traja en mesec. Trije ali štirje mladiči se skotijo med majem in julijem v gnezdu, za katerega je samica skotila posebno sobo. Ko se skotijo so goli, a jim že čez 24 dni zraste kožuh. Gnezdo lahko zapustijo po 35 dneh in si poiščejo svoj teritorij.
Živi v Evropi in vzhodneje v azijskem delu Rusije do porečij Oba in Irtiša, izjema so Islandija, Irska, severna Skandinavija ter predeli Južne Evrope. Sorodne vrste najdemo v Aziji in Ameriki.[1]
Navadni ali evropski krt (znanstveno ime Talpa europaea) je vrsta žužkojedov, prilagojen na življenje pod zemljo. Razen v sušnih obdobjih, ko odide iskat vodo, se le redko odpravi na površje. Znaki njegove prisotnosti so krtine.