Los silúridos son la familia Siluridae de peces de agua dulce, incluida en el orden Siluriformes, distribuidos por ríos y lagos de Europa y Asia, aunque la mayor diversidad de especies ocurre en el sudeste de Asia.[1]
Aparecen por primera vez en el registro fósil en el Mioceno superior, durante el Terciario superior.[2]
Presentan el cuerpo alargado y aplastado típico del orden Siluriformes. Pueden llegar a tener enorme tamaño, con una longitud máxima descrita para el llamado siluro de 5 metros y 330 kg de peso corporal.[1]
Además, la aleta dorsal puede no tener radios o tener menos de siete y siempre sin espinas; no tienen aleta adiposa, las aletas pectorales son pequeñas o ausentes, la base de la aleta anal es muy larga con entre 40 y 110 radios; no presentan barbas nasales, pero tienen uno o dos pares de ellas en la mandíbula inferior que suelen ser extremadamente largas.[1]
Son peces de agua dulce, aunque la especie europea «siluro» (Silurus glanis) puede penetrar en aguas salobres.[1]
Existen más de 100 especies válidas, agrupadas en los siguientes 12 géneros:[3]
Los silúridos son la familia Siluridae de peces de agua dulce, incluida en el orden Siluriformes, distribuidos por ríos y lagos de Europa y Asia, aunque la mayor diversidad de especies ocurre en el sudeste de Asia.
Aparecen por primera vez en el registro fósil en el Mioceno superior, durante el Terciario superior.
Pravi somi (znanstveno ime Siluridae) so družina sladkovodnih rib, ki poseljujejo vodotoke Evrope in Azije.
Pravi somi so najobsežnejša družina somov, v kateri je dvanajst rodov. V Evropi živi samo rod Silurus, v katerem sta dve vrsti; Evropski som (Silurus glanis) ter Silurus aristotelis, ki je razširjen samo v južni Grčiji. Evropski som sodi med največje sladkovodne ribe, saj lahko zraste do 5 metrov v dolžino in lahko tehta tudi do 300 kg.
Pravi somi so zelo značilna družina, ki jo je lahko prepoznati po dobro vidnih in običajno dolgih brkih, ki jih imajo okoli ust. Pri nekaterih vrstah so brki samo na spodnji čeljusti, pri nekaterih pa tudi ob zgornjih ustnicah.
Imajo dolga, valjasta telesa, ki niso nikoli pokrita z luskami. Hrbtne plavuti so običajno kratke in nimajo trdih plavutnic. Predrepne plavuti so dolge in segajo od sredine trebuha vse do repne plavuti, kjer se pri nekaterih vrstah celo združijo. Usta pravih somov so polna drobnih zob, ki se lahko pri nekaterih vrstah nadaljujeo tudi po nebnici.
Pravi somi so veliki plenilci, ki se prehranjujejo z drugimi ribami, pa tudi z mrhovino in vodnimi pticami. V preteklosti so ljudje celo verjeli, da lahko odrasel som požre celo otroka, za kar pa ni nobenih znanstvenih dokazov.
Somi se zadržujejo v počasi tekočih ali stoječih vodotokih, kjer v globokih in temnih tolmunih prežijo na svoj plen.
Kulinarično so vse vrsta pravih somov izjemno okusne, a zelo mastne ribe. Ponekod so tudi pomembne gospodarske ribe.
Številne vrste pravih somov pa so zaradi svojih zanimivih barv in nezahtevnosti za vzgajanje priljubljene akvarijske ribe.
Pravi somi (znanstveno ime Siluridae) so družina sladkovodnih rib, ki poseljujejo vodotoke Evrope in Azije.