Qafqaz enlibaşı (lat. Squalius cephalus) Chordata tipinin növüdür. Az saylı, yerli (aborigen) növdür.
Ağzı ucda, yarım aşağıda və ya aşağıda olur. Bədəni iri və ya xırda pulcuqlarla örtülü olur. Cinsi dimorfizm zəif inkişaf etmişdir. Azərbaycan sularında yaşayan enlibaşların uzunluğu 45.0 sm, kütləsi 1 kq-a qədər olur.[1]
Şirin su balığı olub, başlıca olaraq, bulaq mənşəli, zəif axan çaylarda və su bitkilərinin gur inkişaf etdiyi durğun sularda yaşayır. Orta ömrün uzunluğu 7-il olub, cinsi yetkinliyə erkəklər 2, dişilər 3 yaşında çatır. Fərdi inkişaf forması tam çevrilmə, həyat sikli kürü-sürfə-körpə-yetgin fərd şəklində olur.
Azərbaycanda 1 yarımnövü (Leuciscus cefalus orientalis, Nordman, 1840) yayılmışdır. Azərbaycanın Şimal-Şərq və Cənub-Şərq bölgəsindən axan çaylarda, Kür-Araz hövzəsində yayılmışdır. Leuciscus cephalus növünün dünyada 11 yarımnövü yaşayır ki, onlardan yalnız biri (Leuciscus cephalus orientalis, Nordman, 1840) Azərbaycanın su hövzələrində yayılmışdır.[2]
Çoxalması kürüləmə yolu ilə olur. Kürüsünü hissə-hissə, su bitkilərin üzərinə tökür. Çoxalması suyun temperaturu 15.00 - 21.00C dərəcə olduqda aprel ayının sonlarından iyun ayının sonlarına qədər davam edir. Reproduktivliyin forması kürü şəklində olur. Məhsuldarlığı 4.7 mindən 118,0 min ədəd kürü arasında dəyişir.[3] Cinsiyyət yetkinliyinə çatdıqdan sonra demək olar ki, hər il kürü tökür. Yaşadığı mühit şəraitindən asılı olaraq bəzən kürü tökmür.
Körpə fərdləri su cücülərinin sürfələri, balıq kürüsü, sapşəkilli yosunlar, yetkin fərdləri isə balıq körpələri, yaşıl yosunlar, su cücüləri, əsasən gündəcə, bulaqçı sürfələri və molyusklarla qidalanır.
Əmtəə keyfiyyəti olsa da, azsaylı olduğundan vətəgə əhəmiyyəti daşımır. Ziyanvericilik xüsusiyyətləri yoxdur
Balıqçılıq haqqında qanun qəbul edilmişdir. Su hövzələrinin çirkləndirilməsinin qarşısı alınmalıdır.
Qafqaz enlibaşı (lat. Squalius cephalus) Chordata tipinin növüdür. Az saylı, yerli (aborigen) növdür.
Pysgodyn sy'n byw mewn dŵr croyw ac sy'n perthyn i deulu'r Cyprinidae ydy'r twb y dail sy'n enw gwrywaidd; lluosog: tybiau'r dail (Lladin: Leuciscus cephalus; Saesneg: European chub).
Mae ei diriogaeth yn cynnwys Ewrop ac mae i'w ganfod ar arfordir Cymru.
Ar restr yr Undeb Rhyngwladol dros Gadwraeth Natur (UICN), caiff y rhywogaeth hon ei rhoi yn y dosbarth 'Lleiaf o Bryder' o ran niferoedd, bygythiad a chadwraeth.[1]
Pysgodyn sy'n byw mewn dŵr croyw ac sy'n perthyn i deulu'r Cyprinidae ydy'r twb y dail sy'n enw gwrywaidd; lluosog: tybiau'r dail (Lladin: Leuciscus cephalus; Saesneg: European chub).
Mae ei diriogaeth yn cynnwys Ewrop ac mae i'w ganfod ar arfordir Cymru.
Ar restr yr Undeb Rhyngwladol dros Gadwraeth Natur (UICN), caiff y rhywogaeth hon ei rhoi yn y dosbarth 'Lleiaf o Bryder' o ran niferoedd, bygythiad a chadwraeth.
Der Döbel (Squalius cephalus, Syn.: Leuciscus cephalus), auch Alet, Eitel oder Aitel genannt, ist eine Fischart aus der Ordnung der Karpfenartigen (Cypriniformes).
In Bayern und Österreich wird der Döbel auch Aitel genannt („der Aitel“ oder auch „das Aitel“), im Alemannischen Alet (etwa am Bodensee und in der Schweiz). Ein weiterer Name ist Rohrkarpfen. Im Plattdeutschen Raum wird er auch Dickkopf oder Musebiter („Mäusebeißer“) genannt.[1] Am unteren Neckar in der Kurpfalz nennt man ihn Knilps. Im Saar- und Moselgebiet ist auch der Name Mulbe, Mülwe bzw. Milwe verbreitet.[2]
Der im Durchschnitt 30 bis 40 Zentimeter lange und 1 Kilogramm schwere Döbel hat einen gestreckten und seitlich abgeflachten, torpedoförmigen Körper. Der Kopf ist groß und das endständige Maul breit. Das Maul hat statt der Zähne eine durchlaufende Hornschneide. In seinem Habitus ähnelt der auch Schuppfisch[3] genannte Fisch dem Aland (Leuciscus idus), hat aber größere Schuppen mit einer dunklen Umrandung, die eine netzartige Zeichnung ergeben, und eine nach außen gebogene Afterflosse. Der Rücken und die Flanken sind silbern bis golden, die Bauch- und Afterflossen rötlich gefärbt.
Ähnlich wie beim Karpfen kann die Länge (und damit das Gewicht) je nach Gewässer und natürlichem Nahrungsvorkommen stark differieren.[4] Der größte Döbel in Großbritannien wurde im Jahr 2007 mit einem Gewicht von 4,2 Kilogramm in einem See bei Gloucester gefangen.[5] Ein weiterer Großfisch von 4 Kilogramm wurde 2006 im Lake Wallingford (Großbritannien) erbeutet, gefolgt von etwa 3 Kilogramm schweren Exemplaren aus Kalmar (Schweden) und dem Rhein.[6]
Der Döbel ist in fast ganz Europa mit Ausnahme Schottlands, Irlands und dem äußersten Norden Skandinaviens zu finden. Hinzu kommen die Türkei, Russland, Armenien, Georgien und der Iran.[7]
Sein Hauptverbreitungsgebiet hat der Döbel schwerpunktmäßig in Großbritannien mit den größten Beständen, außerdem in Frankreich, Benelux sowie West- und Süddeutschland.[8] Döbel bilden in den Plitvicer Seen in Kroatien größere Bestände. Die an der klaren Wasseroberfläche gut zu beobachtenden Schwärme sind zur Touristenattraktion geworden.[9] In Deutschland findet man im Oberrhein, Mangfall,[4] Nidda,[10] Mosel, Ruhr,[11] Erft, Neckar, Weiße Elster, Lech, Weser und Walchensee gute bis sehr gute Döbelbestände. Der in Süddeutschland vorherrschende Döbel ähnelt in seiner Lebensweise stark dem Aland, welcher in Norddeutschland dominiert. Im Unterschied zum Döbel besiedelt der Aland allerdings auch größere Fließgewässer, Kanäle und Seen.[12] In Irland wurden ab 2001 vereinzelt Döbel gesichtet, was eine Diskussion über eine potentielle Gefährdung einheimischer Fischarten hervorrief.[13]
Der Döbel ist ein weit verbreiteter Süßwasserfisch und gehört zu den Leitfischen der Äschen- und Barbenregion. Er lebt sowohl in stark strömenden hyporhithralen[14] Bächen und potamalen[15] Flüssen, von Flüssen durchzogenen Seen (Biotop-Nr./EU-Code FFH 4.1.1., 4.2.1 und 4.3.1 bzw. 3260),[16] als auch in aufgestauten Flussbereichen bis hin zu Kleingewässern wie etwa Entwässerungsgräben in der Feldflur. Jungfische halten sich meist noch in großen Schwärmen oberflächennah auf und erbeuten Anflugnahrung. Große Döbel leben vorwiegend solitär[17] an Unterständen wie überhängenden Bäumen und Sträuchern, unter Brücken oder tiefen Gumpen eines Baches. Zu den bevorzugten Standorten zählen auch strömungsarme Bereiche hinter größeren Steinen oder kleine Buchten.
Typischerweise lebt er in kleinen Gruppen von etwa zehn Tieren. Er ernährt sich von Insekten und anderen Kleintieren, manchmal auch von Pflanzen. Größere Exemplare fressen außerdem kleinere Fische und Amphibien. Der Döbel wird zwar traditionell, wie alle heimischen Karpfenfische, zu den Friedfischen gezählt, aber in Wirklichkeit ist er ein Allesfresser. Neben Algen und Wasserpflanzen zählen auch Wasserinsekten, deren Larven, Schnecken, Muscheln und Würmer zu seiner Nahrung. Je älter er wird, desto mehr verlegt er sich auch auf die Jagd nach Kleinfischen. Unter Anglern ist zudem bekannt, dass Döbel auch gut mit Früchten zu fangen sind. Beliebt bei Döbeln sind süße Kirschen, Pflaumen, Weintrauben, aber auch Holunderbeeren. Dabei ist es unerheblich, ob der Fisch diese Früchte natürlicherweise in seinem Gewässer, von Bäumen und Sträuchern ins Wasser gefallen, findet. Besonders ältere Exemplare gelten als äußerst scheu und sind nur sehr schwer zu fangen.
Die Geschlechtsreife wird mit 2–4 Jahren erreicht, zur Laichzeit von April bis Juni (je nach Wassertemperatur auch von Mai bis Juli) legen die Tiere dann etwa 100.000 Eier an Pflanzen oder in den Kiesgrund.
Döbel reagieren relativ sensitiv auf Wasserverschmutzung und können ein Indikator für unbelastetes Bach- und Flusswasser sein.[12] Die Reaktion von Döbeln auf toxische Chemikalien wurde an der französischen Rhône untersucht.[18]
Gewässerregulierungen bedrohen den Bestand der Döbel, da sie auf grobkiesige bis schotterige Laichsubstrate mit sauerstoffreicher und schneller Strömung angewiesen sind, und sich in kanalisierten Bach- und Flussläufen nicht vermehren können. Starker Sedimenteintrag im Gewässer und Schlammbildung kann das Schlüpfen der Jungfische verhindern. Im Oder-Havel-Kanal wurde eine lokale Döbel-Population entdeckt, die sich dort natürlich vermehrt und eine größere Anpassungsfähigkeit und Plastizität in ökologischen Marginallebensräumen (z. B. eintöniger Wasserkörper ohne Unterstände und Deckungsmöglichkeiten für Fische, Steinpackungen als Uferbegrenzung, wenig Wasserpflanzen und Wellenschlag durch Binnenschiffe[19]) erkennen lässt als bisher angenommen.[20]
In Forellenbächen wurde der Döbel während der Wintermonate als Laichräuber junger Forellenbrut vielerorts stark verfolgt. In Mittelgebirgsflüssen mit gemäßigten Wassertemperaturen kann er Forellen sogar verdrängen. Döbel bevorzugen in der Regel höhere Wassertemperaturen bis 26 °C.[4]
Der Döbel dient als Wirt für den Lebenszyklus der Bachmuschel (Unio crassus).
Wie vielen anderen Weißfischen wird auch dem Döbel aufgrund seines grätenreichen Fleisches in der Küche wenig Beachtung geschenkt. Sein Fleisch ist jedoch sehr fein. Durch mehrmaliges Einschneiden des Filets/Frischfisches vor dem Braten, Grillen oder Frittieren sind die Gräten kaum mehr wahrnehmbar. Der lateinische Dichter Ausonius erwähnt in seiner Mosella, einem Gedicht über eine Moselfahrt im Jahr 371, das feine, aber grätenreiche Fleisch des Döbels und bedauert seine geringe Haltbarkeit ("capito" in Verszeile 85).[21]
Oftmals wird behauptet, der Döbel stelle eine Gefahr für Forellen und Äschen dar, denn er dezimiere den Bestand dieser beiden Fischarten extrem. Dies wurde allerdings nie belegt und es kann davon ausgegangen werden, dass gegenüber heimischen Arten keine Verdrängung stattfindet.
Der Döbel (Squalius cephalus, Syn.: Leuciscus cephalus), auch Alet, Eitel oder Aitel genannt, ist eine Fischart aus der Ordnung der Karpfenartigen (Cypriniformes).
De Alet (Squalius cephalus, früener au Leuciscus cephalus; alemanischi Näme) isch e aapassigsfääige Süesswasserfisch, wo vor alem i Flüss lebt. Er isch nööch verwandt mit em Cavedano (Squalius squalus), wo im Tessin und i de Poebni voorchunnt.
De Alet isch e längliche Fisch mit eme braite Chopf, wo öppe 30 bis 60 cm lang werd un 9 kg wöge cha. Er het e brüünliche Körper mit groosse herte Schuppe. Sini Schwanzflosse het hüüffig e dunkle Rand.
De Alet chunt i fast ganz Europa vor und feelt im Süüde und im hööche Norde. Er lebt i Flüüssgwässer, won e mittelstarchi Strömig hend und streckewiis e sandige oder chiisige Bode uufwiiset. Er bruucht au guet biwachsni flächeri Stelle und ruigi Gumpe. Im Früelig und im Summer cha de Alet au im Uuferberiich vo Standgwässer biobachtet were.
D Laichzitt got vom Mai bis in Juli, wenn d Wassertemperatur öber 12 Grad stiigt und findet a flachere Stele, hüüffig i chlinnere Nebebäch, statt. S Wiibli lait abertuusigi vo Aier, wo am Chiis chlebe bliibet. D Laarfe und di junge Aletli lebet i groosse Schwärm i Uufernööchi und lebet vo Pflanze. Si wered mit vieri gschlechtsriiff, wenn si öber 20 cm lang sind. Älteri Alet bildet chliini Gruppe oder wered zo Ainzelgänger und fresset au Tier, wie Schnegge oder Würmer und au Fischlaich. Alet chönd 15 Joor alt were.
De Alet (Squalius cephalus, früener au Leuciscus cephalus; alemanischi Näme) isch e aapassigsfääige Süesswasserfisch, wo vor alem i Flüss lebt. Er isch nööch verwandt mit em Cavedano (Squalius squalus), wo im Tessin und i de Poebni voorchunnt.
El Cavergne (Squalius cephalus o Leuciscus cephalus) (in frinsé: le chevesne o chevaine) ch' est un pichon d'ieu douche très fréquent in Urope.
Klijen ili Klen (latinski: Leuciscus cephalus) je vrsta ribe koja naseljava cijelu Evropu.
Klijen ima snažno tijelo, vretenastog oblika, prilagođeno plivanju i u pojačanim vodenim strujama. Prekriveno je velikim ljuskama označenim crnom trakom. Glava, masivna i snažna, završava okruglom njuškom koja natkriva široko rasječena usta, bez brkova. Repno peraje je široko i nazubljeno, a trbušna su okomito postavljena nad leđno peraje. Boja mu se mijenja prema obojenosti vode u kojoj živi. Po pravilu, stomačna zona je bijela. Peraja su sivkasta, osim analnih i zdjeličnih koji su narandžasto-crveni. Zbog tamnih leđnog i repnog peraja, klijen se prepoznaje i na velikim udaljenostima.
Klijen ima izvarednu sposobnost prilagođavanja raznim sredinama, kako po pitanju razmnožavanja tako i u odabiru staništa. Zna odoljeti i preživjeti i tamo gdje su mnoge vrste uznazadovale. Stanovnik je tekućica, svježih, ali ne i hladnih. Nalazimo ga u srednjem toku rijeka, od zone deverika do pastrmskih zona. S izuzetkom malih jezera i bara gdje ga nema jer se tu ne može razmnožavati, može živjeti i u kanalima, jezerima, pješčarama, pod uslovom da sve te vode komuniciraju s kojom rijekom. Zimi, klijen se smješta u mirne zone blizu vodenih struja, uz šuplje obale, u sporim ali snažnim vrtlozima, uzvodno od rupa. Na proljeće prolazi stalno po sektorima gdje raste vodeno bilje, po plitkim zonama uzburkanog toka, i svugdje gdje su insekti brojni. Ljeti se postavlja u zasjedu blizu površine, najčešće u sjeni. U jesen, vrtlozi i potopljene prepreke omogućuju mu bez većeg napora da najveći dio dana proboravi u prehranjivanju.
Klijen je sposoban identifikovati s velike udaljenosti i najmanju trunku hrane. Klijen ima raznolike prehrambene navike: mekušci, rakovi, mlađ, punoglavci, razne larve, kopneni i vodeni insekti, biljni i organski otpaci, mahovina, alge, voće.
Polna zrelost kod mužjaka nastupa u četvrtoj godini, a kod ženke u petoj godini života. Razmnožavanje se odvija izmedu aprila i juna, kada temperatura vode dostigne 15°C, u plitkim zonama, bogatim kiseonikom i čistog dna. Tokom tog razdoblja, mužjak ima življe boje i kao većina ciprinida prekriven je takozvanim svadbenim tačkama po tijelu i glavi. Ženke oslobađaju od 20.000 do 200.000 jajašaca koja, jednom oplođena, prijanjaju za šljunak.
De maon (Squalius cephalus of Leuciscus cephalus) is 'ne middelgroeate vis mit 'n speulvorm. Hae behuuertj toete Cyprinidae (karperechtige).
De maon kump in Limbörg ónger anger veur inne Roer enne Maas. De vis stèltj minder hoeag eisjen ane ómgaeving es beveurbeildj de berf of de kómmel. Op plaatse wo dees twieë vissaorten achteroetgaon, geitj de maon döks in aantaal veuroet. Versjillige maotregele die waere genómme veure visstandj op piel te haje zeen: 't zörge veur sjoean waterbäöm inne groeate revere, 't ophöffe van brere bie stoewen en mieë variaasje laoten óntstaon in baomdeepdjes, 't baeter toegenkelik make van baeke die oetmónjen oppe groeate revere, d'n aanlègk van naevegäöle die es opgreujgebiede kónne denen enne zuvering van aafvalwater.
De maon (Squalius cephalus of Leuciscus cephalus) is 'ne middelgroeate vis mit 'n speulvorm. Hae behuuertj toete Cyprinidae (karperechtige).
De maon kump in Limbörg ónger anger veur inne Roer enne Maas. De vis stèltj minder hoeag eisjen ane ómgaeving es beveurbeildj de berf of de kómmel. Op plaatse wo dees twieë vissaorten achteroetgaon, geitj de maon döks in aantaal veuroet. Versjillige maotregele die waere genómme veure visstandj op piel te haje zeen: 't zörge veur sjoean waterbäöm inne groeate revere, 't ophöffe van brere bie stoewen en mieë variaasje laoten óntstaon in baomdeepdjes, 't baeter toegenkelik make van baeke die oetmónjen oppe groeate revere, d'n aanlègk van naevegäöle die es opgreujgebiede kónne denen enne zuvering van aafvalwater.
El tchivene (li tchvene), c' est on pexhon des doûcès aiwes.
Li ptit si lome tchivinea.
No d' l' indje e sincieus latén : Squalius cephalus
Li biesse a on brune dos, et on blanc vinte.
El tchivene (li tchvene), c' est on pexhon des doûcès aiwes.
Li ptit si lome tchivinea.
No d' l' indje e sincieus latén : Squalius cephalus
Šapals (luotīnėškā: Leuciscus cephalus, vuokīškā: Döbel) īr žovės, katra prėgol karpėniu žovū (Cyprinidae) šeimā.
Anuo kūns īr lėgė 60 cm ėlgoma (tonkiausē pagaunamas 25-40 cm žovis), sonkoms lėgė 4 kg. Nogara apvalė, tomsē žalė aba jousva. Šuonā apvalūs, baltė aba gelsvė. Skėlvis cėdabra spalvuos. Akis geltuonas so šviesė roda diemė. Žvīnā stombūs, kraštūs so joudom diemėm.
Neršt balondė–rogpjūtė mienesēs, ont dogna. Mailios jied mizeri, vuo dėdlės žovis – varluožios, viežios, žovū jaunėklios.
Lietovuo šapals īr tonkė žovės. Gīven srauniūs opies. Miegst čīstus ondens pluotus, katrūs īr žvėzdrouts aba smėltiets dognos. Īpatėngā pakliūn sraunomuo.
Галавень (па-лацінску: Leuciscus cephalus) таксама Галавань - прэснаводная рыба зь сямейства карпавых, роду яльцоў. Дасягае ў даўжыню 80 см, вага да 8 кг. Масіўная галава крыху прыплюснутая зьверху, лоб шырокі, луска дастаткова буйная. На бакавой лініі 44-46 лускавінкі; ёсьць 8-11 кароткіх і вельмі грубых тычынак. Харчуецца паветранымі насякомымі, маладымі ракамі, рыбамі, жабкамі.
— сховішча мультымэдыйных матэрыялаў
Речниот клен или Leuciscus cephalus е слатководна риба од фамилијата на краповидни риби. Тој е чест како во бавните, така и во среднобрзите реки, како и во канали и различни типови на мирни води низ Европа.
Прекриен е со крупни крлушки, со синозеленикав, темнозелен, кафеаво-зелен, темносив до црн грб, зеленкасто-сребренкасти или жолто-златни страни, бел блескав стомак и портокалови до црвеникави перки. Главата има изразито широко чело, а устата е голема со задебелени усни.
Кленот има долго и силно тело, со должина од 50 cm, со голема глава поголема уста со која ја вшмукува храната. Бојата на телото му преминува од нијанса од темнозелена преку сива до потполно црна, а опашниот дел му е сребрен, стомакот бел. Кај постарите примероци стомакот, повремено добива портокалова боја. Нараснува до маса од 2 kg.
Клен е риба која живее во средна брзина на течение, бистра, чиста, и во ниски делови брзи теченија, во длабоки вирови и на места со тврдо каменито дно. Тој спаѓа во шарански врсти на риби, го населува скоро целиот европски континент освен скандинавското подрачје,а како изнвондредна врста се наоѓа и во Балтичкото море.
Речниот клен или Leuciscus cephalus е слатководна риба од фамилијата на краповидни риби. Тој е чест како во бавните, така и во среднобрзите реки, како и во канали и различни типови на мирни води низ Европа.
Прекриен е со крупни крлушки, со синозеленикав, темнозелен, кафеаво-зелен, темносив до црн грб, зеленкасто-сребренкасти или жолто-златни страни, бел блескав стомак и портокалови до црвеникави перки. Главата има изразито широко чело, а устата е голема со задебелени усни.
Кушбаш(лат. Squalius cephalus) — карплылар төркеменә иңгән, яссы борынлы, итләч эре[2], зур башлы, маңгайлы киң балык.
Аркасы куе яшел, ян-яклары көмеш төсле, эре тәңкәле. Арка, койрык һәм канат өлешләре коңгырт, түш һәм корсак канатлары кызгылт төстә.
Кушбаш(лат. Squalius cephalus) — карплылар төркеменә иңгән, яссы борынлы, итләч эре, зур башлы, маңгайлы киң балык.
Аркасы куе яшел, ян-яклары көмеш төсле, эре тәңкәле. Арка, койрык һәм канат өлешләре коңгырт, түш һәм корсак канатлары кызгылт төстә.
Упри (латин Leuciscus cephalus, рочӧн Голавль) - мык рöдысь ыджыд чери.
Упри быдмö ыджыда: кузьтаыс - 80 см-öдз, сьöктаыс - 4 кг сайö. Юр пыдöсыс паськыд да шыльыд, сьöмыс - гырысь. Мышкыслöн рöмыс - пемыдтурунвиж да сьöд, бокъясыс - югыд. Улiса да бокиса плавникъясыс - гöрд рöмаöсь, мукöдыс - пемыдлöз рöма.
Комиын упри олö Летка, Эжва да Висер юясын. Оз паныдасьлы Печора да Мозын юясын.
Упри пöксö лэдзö ода-кора да лӧддза-номъя тöлысьясö гырысь юяслöн вожъясын. Пöкйыс ыджыд - диаметрыс 1,5 мм. Отпырйö кöдзö 200 сюрс пöкйöдз.
Сёйö нидзувъяс, гут-гаг, ракъяс, посни черияс, и весиг - лягуша да шыр.
Республика Коми: Энциклопедия: В 3-х т. Сыктывкар, 1997. Т. 1.
Squalius cephalus[2][1] is a European species of freshwater fish in the carp family Cyprinidae. It frequents both slow and moderate rivers, as well as canals and still waters of various kinds. This species is referred to as the common chub, European chub, or simply chub.[2]
It is a stocky fish with a large rounded head. Its body is long and cylindrical in shape and is covered in large greenish-brown scales which are edged with narrow bands of black across the back, paling to golden on the flanks and even paler on the belly. The tail is dark brown or black, the dorsal fin is a greyish-green in colour and all the other fins are orange-red.[3] The dorsal fin has 3 spines and 7-9 soft rays while the anal fin has 3 spines and 7-10 rays. The vertebrae count is 42-48. It can grow to 60 cm standard length but most fish are around 30 cm.[2]
The chub is distributed throughout most of northern Eurasia, it can be found in the rivers flowing into the North, Baltic, northern Black, White, Barents and Caspian Sea basins, the Atlantic basins south to Adour drainage in France and in Great Britain north to 56 °C, in Scandinavia in southern Finland and southern Sweden north to around Stockholm. In the Mediterranean basin it is found in France from the Var to the Hérault, and may also be present in the Aude, drainages.[2] It is absent as a native species from Ireland[4] and Italy but has been introduced to both countries;[5] in Italy S. cephalus is present and acclimatised since decades, but it seems marginally found here and there (mainly in the Po river basin), never forming well established populations.
It is most abundant in small rivers and large streams in the "barbel zone" where there are riffles and pools. It occurs along the banks of slow-flowing lowland rivers in large lake and even in mountain streams. Chub in lakes undertake spawning migrations into inflowing streams. The adult fish are solitary but the juvenile fish are sociable and occur in shoals. The larvae and juveniles prefer rather shallow habitats along shorelines and these smaller fish have a varied diet of aquatic and terrestrial animals[6] while the large, solitary adults prey mainly on freshwater shrimp and small fishes.[7][2] In the United Kingdom, chub have been recorded feeding on worms, molluscs, crustaceans, and various insect larvae while large chub eat considerable numbers of small fish, such as chub, eels, common dace, common roach, gudgeon and minnows as well as frogs, crayfish, voles and young water birds.[5] They have also been observed eating berries such as blackberries[8] and elderberry from trees overhanging the water. They feed throughout the year if there are opportunities, even in the coldest days of midwinter.[3]
Spawning happens when the water temperature reaches 14 °C, and lasts from May to September.[5] They spawn in fast-flowing water above gravel substrates but only infrequently will they spawn among submerged vegetation. The females spawn more than once during a season and each female will mate with several males. The males aggregate at spawning sites and will follow the ripe females, often with much splashing, to shallow riffles. Females lay pale yellow sticky eggs which adhere to the gravel, weed and stones in flowing water.[2] Sexual maturity in chub is influenced by environmental factors with males reaching sexual maturity at the age of 2–4 years while females reach it at 4-6 although some individuals may mature much later than this.[5] The fish can live for up to 22 years in the wild,[9] where the age of fish can be assessed through by the number of rings that are visible in scales, these represent seasonal growth patterns.
Recent work has shown that chub ingest microplastic particles. Whereas many as 25% of sampled fish contained particles, these particles were not found in muscles.[10] Many of the particles found were fibres that are released from clothes during washing, these are also ingested by macroinvertebrates such as Daphnia[11]. Chub can also be contaminated by metal pollution such as copper, magnesium and sodium which can accumulate in tissues like the muscle, gills and liver.[12] Young of the year fish contained particularly high levels of metal contaminants.[12]
They are popular with anglers due to their readiness to feed, and thus to be caught, in almost any conditions. Small chub are freely biting fish which even inexperienced anglers find easy to catch. As they become larger, however, chub become more wary and are easily spooked by noise or visual disturbance. Consequently, large chub (in excess of 2 kg) are keenly sought by anglers who prefer to target specific fish.
The British angling record for chub was broken on 16 March 2012 when Neil Steven caught a 9 pounds 5 ounces (4.2 kg) fish from the River Lea in Essex,[13] though there are several over 10 lb on the Angling Trust's Top 50 list,[14] which have been deprecated for various reasons. The European record is 5.72 kilograms (12.6 lb).[15] The chub can reach a maximum length of 64–82 cm (24-31.5 in).
Smaller chub are not too difficult to catch and on small or medium-sized rivers, a stick-float fishing approach can be adopted or even a swim-feeder and using almost any bait including maggots, luncheon meat, sweetcorn and even small lures and flies. Chub also eat marine derived fishmeal-based pellets and diets of wild chub diets contain 44% of these pellets.[7] Catching the larger specimens however requires a patient and stealthy approach as most larger chub are caught on the smaller, clearer rivers and as a result, the angler must make their presence as subtle as possible and yet again, not a lot of tackle is required and most anglers may even set their tackle up before they get their favored spot as there is less noise from tackle being set up that may disturb the fish. A classic chub spot is just hanging off (or even inside) branches/bushes brushing through the water as chub are quite sensitive to sunlight and most anglers may fish at sunrise or sunset when the chub leave their entangled home. An angler should also look for where the current is being pushed out, causing a re-circulation pattern behind what ever is pushing the current outwards and this is where much food will wash around and where there will probably be feeding fish. Like with the smaller chub, a range of baits can be used but smaller baits such as maggots may attract small fish like minnows (especially on smaller rivers) so a larger bait such as luncheon meat is best used. In terms of the line setup, line ratings of a range of 4-8 pounds breaking-strain is ideal, less experienced anglers should use the tougher rating until they have gained knowledge about 'playing' the fish.
Traditionally a quiver-tip rod is used with at least four-pound line rating due to the weight of the ledger/feeder (heavier weights need heavier line). In feeder fishing, bait will be put on a hook or a hair rig and inside a swim-feeder which the current will cause to flow out and attract fish to the hook's position so it involves fishing upstream of where the fish are, this usually involves smaller baits like sweetcorn or maggots. The same applies to ledgering except there is a weight (called a ledger) instead of a swim-feeder and usually heavier baits are used here such as luncheon meat. Another method known as touch-ledgering can be used which involves not using a quiver-tip but instead holding the line that is loose off the reel and feeling for any pulls or the line going loose. Some anglers do this without any weights and let the bait slowly drift downstream with the line steadily moving through their hands, slugs and luncheon meat are excellent for this method.
This method could involve fishing under the rod-tip in deep water or letting the float gently drift to where the fish may be situated (known as trotting) whilst throwing portions of bait in the stream to encourage feeding. Usually a lighter rod may be used (no more than ten-foot) and sometimes a centrepin reel is used as it allows the line to smoothly come off the reel. Anglers must strike quickly when trotting as bites can be easy to miss sometimes. Drifting baits such as bread, sweetcorn and maggots are usually used here.
This method is usually for the larger chub, a light spinning/lure rod with a fixed-spool reel of at least 10 pounds line rating as it is easy to snag onto debris when doing this method. Small lures such as bar-spoons and spoons or even small soft-plastics can imitate the smaller fish such as minnows that the larger chub feed on.
Using flies such as damselfly patterns or even larger, dark patterns such as those that imitate slugs can be very good if presented correctly. More obvious, shiny flies that imitate small fish may work for more aggressive chub, this method is all-year but best in warmer months. Nymph patterns also do well.
{{cite web}}: CS1 maint: url-status (link) Squalius cephalus is a European species of freshwater fish in the carp family Cyprinidae. It frequents both slow and moderate rivers, as well as canals and still waters of various kinds. This species is referred to as the common chub, European chub, or simply chub.
El bagre (Squalius cephalus) es una especie de peces ciprínidos de agua dulce incluidos en el orden Cypriniformes, distribuidos ampliamente por ríos de Europa y Asia.
Es un ciprínido de mayor tamaño que otras especies del género Squalius. Los ejemplares adultos pueden alcanzar tallas de 600 mm y 8 kg de peso. Tiene el cuerpo alargado con un pedúnculo caudal largo y estrecho, la cabeza es larga y ancha, con la aleta dorsal retrasada. La coloración del cuerpo es plateada con las aletas más oscuras llegando en algunos ejemplares a tener las aletas pelvianas y anales de color rojizo.
Habita aguas claras y corrientes, aunque en los pequeños ríos costeros se le encuentra también en remansos. Alimentación omnívora prefiriendo los artrópodos y pequeños peces.
Se distribuye por la mayor parte de Europa desde España hasta Rusia, Azerbaiyán, Georgia, Armenia y Turquía.
En la península ibérica se localiza sobre todo en Cataluña.
Las principales amenazas para la conservación de esta especie son la introducción de especies exóticas, la mayoría piscívoras, en los ríos ibéricos, como el pez sol, los peces-gato (Ameiurus melas e Ictalurus punctatus), black-bass, el siluro y el lucio y la construcción de infraestructuras hidráulicas, la extracción de agua para fines agrícolas junto con la extracción de áridos, que destruye los frezaderos.
El bagre (Squalius cephalus) es una especie de peces ciprínidos de agua dulce incluidos en el orden Cypriniformes, distribuidos ampliamente por ríos de Europa y Asia.
Turb (Leuciscus cephalus L.) on karpkalaliste seltsi kuuluv kala.[1]
Turvas (Kagu-Eesti, Põhjarannik Võsult Kundani, Matsalu); turbakas (Toila, Narva-Jõesuu); torob (Vasknarva); turd (Partsi); turss (Taevaskoja ümbrus); mätt (Valgejõgi, Loobu- ja Pada jõgi); tümaturb, tümakala (Pühajõgi).[1]
Pikliku kujuga, laia pea ja kehaga kala. Selja värvus varieerub tumerohelisest oliivroheliseni, küljed hõbedased, sageli kuldse läikega, kõht valkjas. Iseloomulikuks tunnuseks on suured soomused, mis on ääristatud mustadest täppidest moodustuva tumeda vöödiga, andes kehale võrkkirja efekti. Turval on suur otsseisune suu. Suu tipp paikneb silma keskpunktiga samal tasandil, suulõhe ulatub peaaegu silma eesserva alla. Ninamik on tömp, pea lame. Sageli esineb lõpusekaane taga must tähn. Silmad on oranžikat värvi.[1][2]
Turva selja ja sabauim on tumedad. Kõhu- ja pärakuuim on noorematel isenditel punakaskollased, vanematel tumepunased. Rinnauim on punaka tooniga. Turva pärakuuime välisserv on kumera lõikega. Külje pealt vaadates on näha, et seljauime esimene kiir asub vertikaalteljes kõhuuime esimesest uimekiirest tagapool.[1]
Turb sarnaneb Eestis säinaga. Üheks eristustunnusteks on turva soomuste tagaservas esinev tumedate täppide rida. Säina soomustel need tunnused puuduvad ja tema soomused silmnähtavalt väiksemad. Uimede nurgad on turval ümaramad: seljauimel puuduvad teravad tipud ning pärakuuime välisserva lõige on kumer, säinal sirge. Lisaks on säina keha külgedelt kitsam ja vertikaalselt kõrgem.[1][3]
Piki küljejoont on 44–47 soomust, harvem 43 või 47; ülevalpool küljejoont 7–8 rida soomuseid – allpool 3 rida soomuseid.
(*Fultoni indeks: FTI=(100 × kaal)/pikkus3; **L – pikkus ninamikust sabauime kiirte lõpuni, l – ninamikust sabauime kiirte alguseni) [2]
Turva elupaigaks on Euroopa ja Ees-Aasia mageveed. Euroopa kirde osas piirneb levila Põhja-Dvinaaga, Ees-Aasias Eufratiga. Levikupiiriks idas on Uurali mäed.[4]
Meil elutsev alamliik (Leuciscus cephalus cephalus (L.)) esineb Euroopa lõuna- ja keskosa siseveekogudes, peamiselt jõgedes. Lõuna suunas ulatub turva levila Alpide põhjanõlvade jõgedeni. Piir lõunas ulatub Püreneedest Uuraliteni (sh Krimmi poolsaar). Põhjapiiriks on Norra kaguosa, Rootsi lõunaosa ning Soomes ei leidu turba Vaasast põhja pool. Esineb ka Inglismaal (v.a edelaosa), Lõuna-Šotimaal. Põhja-Prantsusmaal. Turba ei leidu Taanis ega Iirimaal.[1]
Teised olulisemad alamliigid elavad Türgis (L. cephalus cephalopsis) ja Kaukaasias (L. cephalus orientalis).[2]
Eestis elab turb mitmetes jõgedes. Teda leidub rikkalikult idarannikul merre suubuvates jõgedes (Pärnu jõestik, Kasari jõgi, Paadrema jõgi). Samuti suuremates Soome lahte suubuvates jõgedes (Kunda jõgi, Loobu jõgi, Valgejõgi, Avijõgi). Lisaks elab paarikümnes järves (rohkelt Peipsi järves) ning väga harva ka väikese soolsusega rannikualadel. Saartel turba ei esine.[1]
Üsnagi tavaline elanik on ta lisaks veel Audru, Jägala, Pada, Toolse, Võsu, Selja, Elva, Ahja jões ning Suures ja Väikses Emajões.[5]
Turb on enamasti siseveekogude kala, kes eelistab kiirevoolulisi veekogusid, harvem esineb järvedes. Eelistab väikeseid liivase, kruusase või savise põhjaga jõgesid ja ojasid, väldib suuri aeglasevoolulisi mudase põhjaga elupaiku.[6]
Nooremas eas hoiavad turvad väikestesse parvedesse, vanemad rööveluviisilised isendid eelistavad elada üksi (või mõnikord paari kaupa). Suviti soojade päikesepaisteliste ilmadega elab turb sageli salkadena veekogu pinnakihis.[1][3] Sel ajal võib kohata turvale omast veepinnal mängimist, mis sarnaneb pisikeste kivide vetteviskamise sulpsuga. Sügiseti ja kevaditi mängib turb harva.[7] Sageli võib teda leida veekeeristes, hauakohtades või jõe kohale langenud puude varjus, mille all varitseb vettelangevaid putukaid. Talvitumiseks valib turb sügavamad jõelõigud või järvesopid.[1]
Turb on omnivoorne kala, toitudes rohevetikast, veetaimestikust kui ka väiksematest vees elavatest selgrootutest ja vee pinnal olevatest putukatest.[3]
Äsjakoorunud vastsed toituvad esmalt vetikatest ja plankteritest, hiljem juba pisematest põhjaloomadest. Kasvades noorukiikka, võetakse ka pisemaid vettelangenud putukaid ja nende vastseid. Hiljem lisanduvad ka erinevad limused, ussid, vähilaadsed. Vanemas eas muutuvad turvad sageli rööveluviisilisteks, haaratakse ka vähke, väikeseid kalu ja isegi konni. Sügiseti toituvad turvad põhiliselt konnadest. Võimaluse korral süüakse ka harjuse ja forelli marja ning nende vastseid.[5]
Turb saavutab suguküpsuse suhteliselt hilja: emased umbes 5-aastaselt (L 22–30 cm), isased 4–5-aastaselt (L 18–25 cm). Eestis jääb kudemisaeg maikuu teisest poolest kuni juuni keskpaigani. Kudemisperioodil tekib isastel pea- ja seljapiirkonna soomustele helmelskate (karedate köbrukeste kogum).[2]
Koelmualad on liivased-kruusased, üldjuhul kärestikulised, jõelõigud ja harujõed. Kudemisel ei vabastata kogu marja korraga, vaid vabastamine käib enamasti kahe portsjoni kaupa. Siiski võib juuni lõpu poole kudevatel isenditelel olla mõnel aastal vaid üks kudemisjärk.[4]
Marjaterad on üsnagi suured, läbimõõduga ~ 1,5–1,7 mm. Munarakkude koguarv arv jääb 20 000 – 150 000 vahele, suhteline viljakus (marjaterade arv ühe grammi munasarja kaalu kohta) 50–155. Mari on oranžikat värvi ning kleepuvate omadustega, mis võimaldab kinnitumist substraadile – kividele ja juurikatele.[1][3] Optimaalne temperatuur on 18–20 °C. Inkubatsioon toimub 6–8 ööpäeva. Kooruvad vastsed on 5,5–5,7 mm pikad ja madala arenguastmega. Kohe pärast koorumist teevad turva vastsed puhkepausi veekogu põhjas.[6]
Turb võib kasvada kuni 80 cm pikkuseks ja 8 kg raskuseks.[1] Keskmiselt jääb turva kaal Eestis 0,4–1,5 kg vahele.[7] 2–3 kg raskust turba peetakse juba üsna suureks isendiks.[5]
Turba kasvukiirus sõltub vanusest. Nooremas eas on kasvamine suhteliselt aeglane. Vanematel (umbes 3–9-aastastel) isenditel põhjendatakse kasvamise kiiruse tõusu röövtoidule üleminekuga.[3] Hiljem, nagu teistelgi kalaliikidel, hakkab vanuse tõusuga kasv aeglaselt langema.
Eestis teadaolev suurim turb püüti 1930ndatel Lääne-Virumaalt Kunda jõest. Isendi kaaluks on registreeritud 6,4 kg.
Vanuseliselt on vanimaks kinnipüütud turbaks 1979. aastal Kasari jõest saadud 15-aastane turb, kelle pikkus oli l = 50,5 cm (l à ninamikust sabauime kiirte alguseni) ja kaal 2,65 kg.
Maailmarekord pärineb 1969. aastast, mil Tšehhis Elbe jõest saadi 7,4 kg kaaluv turb.[6]
Turbal pole Eestis töönduslikku tähtsust. Kulinaarselt väheväärtuslik ja kehvade maitseomadustega. Liha on väikse rasvasisaldusega (1,3%) [3] ja väga luine.
Siiski on hinnatud saagikala harrastuskalastajate poolt. Sportlikku huvi tekitab turba ettevaatlik ja kahtlev iseloom. Õngpüünise otsa jäädes ärkab temas peidus olev jõuline ja võitlushimuline olemus, mis teeb turba püügi väga atraktiivseks.[7]
Turba mitmekesise eluviisi tõttu võib püük toimuda nii ujuki-, põhja-, lendõnge kui ka spinninguga. Kevadel ja varasuvel, kui turb hoiab väikeste parvedena sügavamatesse kohtadesse, püütakse teda põhjast või põhja lähedalt. Söödaks kasutatakse juustu, leiba, kartulit ja mitmesuguseid usse. Südasuvel otsib turb toitu veekogu pinnalt. Sel ajal on tulemuslikum püük lendõngega, mis söödastatakse tehisputukatega, või õngega vee pinnal sööta allavoolu lastes (söödaks rohutirtsud, leivatükid).[8]
Turb kuulub Eestis III kategooria kaitsealuste liikide hulka kui "Määramata saatusega liik".[5]
Turb (Leuciscus cephalus L.) on karpkalaliste seltsi kuuluv kala.
Katxo arrunta (Squalius cephalus) ziprinidoen familiako ur gezako arraina, 50 cm inguru luzea. Bizkarra gris berdaxka izaten du, bi aldeak zilar kolorekoak eta hegalak gorrixkak. Katxo gazteak taldean ibiltzen dira, eta harrak, intsektuak, arrain txikiak eta anfibioak janez elikatzen dira. Emari bizkorreko ur freskoak nahiago izaten ditu.
Katxo arrunta (Squalius cephalus) ziprinidoen familiako ur gezako arraina, 50 cm inguru luzea. Bizkarra gris berdaxka izaten du, bi aldeak zilar kolorekoak eta hegalak gorrixkak. Katxo gazteak taldean ibiltzen dira, eta harrak, intsektuak, arrain txikiak eta anfibioak janez elikatzen dira. Emari bizkorreko ur freskoak nahiago izaten ditu.
Squalius cephalus
Le chevesne ʃə.vɛn ou chevaine commun (Squalius cephalus) est une espèce de poissons d'eau douce très fréquente en Europe. En France, il est répandu sur tout le territoire hormis la Corse et le Finistère. On le rencontre principalement dans les rivières de deuxième catégorie ainsi que les zones inférieures des rivières de première catégorie. On peut aussi le retrouver jusque dans les fleuves (Rhône...) . On le classe souvent dans le groupe de poissons dits blancs (chevesne, vandoise, barbeau, gardon, ablette...).
Localement il est aussi nommé cabot (en Franche-Comté), cabouòt ou cabeda (dans l'Aveyron), (Cévennes), meunier, dos noir, chevanne...
Chez l'adulte, le corps est épais et robuste, presque cylindrique, de forme nettement allongée, et couvert de grosses écailles. Il est caractérisé par une tête à front plat avec une bouche large. Le dos est généralement foncé (gris-noir) et les flancs brillants ou parfois légèrement dorés. Les plus grands spécimens atteignent 80 cm pour environ 4 kg.
Il peut être confondu avec la vandoise, une espèce protégée en France, et plus accessoirement avec l'aspe, l'ide mélanote, le gardon, le rotengle ou le hotu ; ces poissons assez apparentés partagent souvent son habitat tout en occupant des niches écologiques différenciées.
Cette espèce vit principalement dans les eaux courantes de zone tempérée, éventuellement assez lentes.
Le chevesne adulte vit généralement entre deux eaux ou près du fond. En été il est souvent plus près de la surface et proche des berges à la recherche d'insectes alors qu'en hiver il descend vers le fond.
Une étude radiotélémétrique de chevesnes adultes a montré qu'en milieux lotiques (généralement « caractérisés par une forte hétérogénéité spatio-temporelle liée surtout aux fluctuations de débit, le couvert (débris ligneux, excavations sous-berges, blocs) » les zones d'abri sont une composante-clé expliquant la répartition des poissons ; elles sont à la fois des lieux de protection contre les prédateurs (poissons, oiseaux, mammifères, pêche), des lieux permettant l'isolation visuelle et limitant la compétition, et des abris hydrauliques où le poisson économise son énergie.
Les chevesnes (et leurs "assemblages piscicoles" vont utiliser ces abris en fonction de compromis (en tant qu'abri, mais aussi selon leur offre en nourriture) et de manière différente selon le moment du cycle nycthéméral et saisonnier, ou « lors des perturbations hydrauliques majeures ». La force du courant, la pression de prédation et les stratégies d'histoire de vie peuvent aussi réorienter ce « compromis »[1].
C'est une espèce grégaire, se déplaçant en bancs, souvent composés d'individus de même taille.
Son mode de vie évolue au cours de sa croissance et selon les ressources du milieu où il se développe (« En effet, de régime omnivore, l’espèce est pélagique au stade juvénile puis à dominante benthique au stade adulte » [2], ce qui en fait un animal intéressant pour l'étude de certaines contaminations environnementales. Par exemple une étude faite en aval de Marcoule a montré que chez le chevesne adulte, la teneur de sa chair en radionucléides est fortement corrélée avec celle du sédiment[2]).
Ce poisson est omnivore. Il est réputé pour manger pratiquement tout : vers, larves, crustacés, mollusques, insectes, mousses de rivières, fruits, pain et petits poissons.
Le frai a lieu d'avril à juin (en fonction de la température de l'eau).
Le mâle a alors à cette époque la tête couverte de petits points blancs.
Poisson d'intérêt économique vivrier dans bon nombre de pays européens (Autriche, Pologne, Pays de l'Est, etc.).
Parce qu'il est omnivore et actif toute l'année, ce poisson peut se pêcher de différentes façons:
La défense du chevesne au bout de la ligne est généralement soutenue mais brève puis il se laisse « amener » facilement. Enfin, même s'il est souvent visible en été, le chevesne est un poisson méfiant, le pêcheur doit souvent ruser pour avoir des chances de le capturer. On peut aussi le prendre au vif ou au leurre.
Depuis quelques décennies, dans les pays ayant perdu une partie de leur savoir-faire culinaire et tournés vers une alimentation industrialisée, le chevesne possède un intérêt gastronomique limité.
A contrario, d'autres pays le considèrent comme nourriture potentielle où il est largement représenté dans la gastronomie locale.
Pour les gros spécimens, certains l'apprécient farci. Les petits spécimens peuvent être mangés en friture.
Dans une eau polluée, le chevesne fait partie des poissons légèrement bio-accumulateurs. En raison de sa propension à bioconcentrer les métaux lourds, certains métalloïdes ou des polluants peu biodégradables tels que les PCB, furanes ou dioxines, il peut dans certains cours d'eau pollués être interdit de pêche, de détention et de toute commercialisation[3].
Squalius cephalus
Le chevesne ʃə.vɛn ou chevaine commun (Squalius cephalus) est une espèce de poissons d'eau douce très fréquente en Europe. En France, il est répandu sur tout le territoire hormis la Corse et le Finistère. On le rencontre principalement dans les rivières de deuxième catégorie ainsi que les zones inférieures des rivières de première catégorie. On peut aussi le retrouver jusque dans les fleuves (Rhône...) . On le classe souvent dans le groupe de poissons dits blancs (chevesne, vandoise, barbeau, gardon, ablette...).
Localement il est aussi nommé cabot (en Franche-Comté), cabouòt ou cabeda (dans l'Aveyron), (Cévennes), meunier, dos noir, chevanne...
Iasc a fhaightear i locha, srutháin is aibhneacha na hEorpa is Mhuir Bhailt. An cholainn fadaithe, gar do bheith sorcóireach, suas le 60 cm ar fhad. Scothghlas/liath ar an taobh uachtarach, na cliatháin airgeadach, an taobh íochtarach bán. Coitianta mar iasc spóirt. Gaolmhar leis an orfa is an déas.
Is síol ainmhí é an t-alt seo. Cuir leis, chun cuidiú leis an Vicipéid.
Klen (Squalius cephalus) је slatkovodna riba koja pripada obitelji Cyprinidae. Ima izvrsnu sposobnost prilagodbe tako da nastanjuje i tekućice i jezera.
Klen ima vretenasto snažno tijelo, prilagođeno plivanju i u pojačanim vodenim strujama. Pokriven je velikim ljuskama označenim crnom trakom. Glava mu je masivna s okruglom njuškom koja natkriva široko rasječena usta. Repna peraja mu je široka i nazubljena, a trbušne su okomito postavljene nad leđnu peraju. Klen mjenja boju prema obojenosti vode, trbušna zona mu je bijela, peraje su mu sivkaste, osim analne i zdjelične koje su narančasto-crvene. Dužina mu varira od 30 cm do 70 cm, prosječno je težak 500 grama, a može narasti i do 4 kilograma.
Klen živi u tekućicama, svježim ali ne i hladnim, nalazimo ga u srednjim tokovima rijeka, jezera, kanalima i pješćarama. Zimi, klen se smješta u mirne zone blizu vodenih struja, uz šuplje obale, u proljeće klen se kreće dijelovima obale gdje raste vodeno bilje. Ljeti se smješta u zasjedu blizu površine, najčešće u sjeni. U jesen vrtlozi i potopljene prepreke omogućuju mu da najveći dio dana probavi u prehranjivanju. Klen je rasprostranjen po čitavoj Europi, osim u Skandinaviji.
Klen je svejed hrani se svime što može naći, od mekušaca, ličinka, kukaca, do organskih odpadaka, voća i mahovine. Klen je specifičan po tome što voli miris sira, pa se mamac poprska aromom sira. Veći klenovi hrane se u velikoj mjeri i različitim vrstama manjih riba.
Klen se razmnožava između travnja i lipnja, kada temperatura vode dostigne 15°C uz kamenite obale s umjerenim do brzim protokom vode. Mužjaci postaju spolno zreli s 4 godine a ženke s 5. Ženka polaže od 50.000 do 200.000 jajašca u plitkim zonama bogatim kisikom i čista dna. Ikra se lijepi na stabljike, kamenje i ostali dio dna i vali poslije 8-12 dana. Mlađ raste sporo i hrani se planktonom i vodenim biljem. Mužjak u vrijeme parenja ima življe boje i prekriven je svadbenim točkama po tijelu i glavi.
European chub (engleski); Döbel (njemački); Cavedano (talijanski); Chevesne (francuski); Голавль (ruski).
Klenova glava
Mladi klen
Dva mlada klena u plitkom
Klen (Squalius cephalus) је slatkovodna riba koja pripada obitelji Cyprinidae. Ima izvrsnu sposobnost prilagodbe tako da nastanjuje i tekućice i jezera.
Il cavedano europeo[2] (Squalius cephalus, Linnaeus 1758) è un pesce di acqua dolce appartenente alla famiglia dei Ciprinidi dell'ordine dei Cypriniformes.
È diffuso in tutta l'Europa centrale ad eccezione delle tre penisole mediterranee e in alcune zone del Medio Oriente (bacino del Tigri e dell'Eufrate). È naturalmente assente dall'Italia peninsulare (dove è sostituito dall'affine Squalius squalus), ad eccezione della Sardegna in quanto presenti nei corsi del fiume Tirso e affluenti (originari del lago Omodeo) e nelle acque della piana di Arborea, da Spagna e Portogallo, da gran parte della Francia meridionale e dalla regione balcanica occidentale e meridionale. È stato introdotto da decenni in varie regioni d'Italia, con popolazioni oggi raramente numerose.
Abita le acque dolci correnti, limpide e calme. Nei laghi si distribuisce lungo le acque litorali, nei fiumi fino agli estuari. È un pesce molto resistente agli inquinamenti, in quanto può risultare presente anche in acque rese eutrofiche da scarichi industriali o in siti a bassa concentrazione di ossigeno.
È caratterizzato dalla bocca grande e terminale, e dal corpo affusolato. La livrea è uniforme, grigio-verdastra (più chiara sul ventre), con scaglie bordate delicatamente di scuro. Le pinne sono bruno-giallastre tranne le pinne ventrali e la pinna anale che hanno una colorazione rossastra (in S. squalus sono grigie o trasparenti). Nei luoghi dove raggiunge le maggiori dimensioni può arrivare ad una lunghezza di circa 60 cm e al peso di 3,5 kg, ma solitamente rimane di dimensioni più modeste.
I giovani formano piccoli gruppi, gli adulti hanno abitudini più solitarie.
La riproduzione avviene in tarda primavera (maggio-giugno) vicino a riva su fondi ghiaiosi: le uova, gialle e molto piccole (0,7 mm) sono deposte su massi e tronchi sommersi, oppure sul fondo ghiaioso, e si schiudono entro una settimana.
Lo sviluppo è mediamente lento: la maturità sessuale giunge a 3-4 anni nei maschi e a 4-5 anni nelle femmine.
Gli esemplari giovani hanno una dieta onnivora, così come gli adulti, che però si cibano soprattutto di pesci.
Viene pescato sportivamente con l'ausilio di bigattini, lombrichi, pane ed anche frutta di stagione (es.:uva). Si cattura sia con esche naturali che artificiali, ad esempio la pesca a mosca e lo spinning.
Le sue carni sono buone, ma, a causa dell'estrema liscosità, non sono generalmente molto apprezzate. Gli esemplari adulti e grossi vengono cucinati farciti, mentre gli esemplari più piccoli vengono usati per frittura. È uno dei pesci tradizionalmente atti alla preparazione dello Steckerlfisch bavarese.
Il cavedano si può accoppiare con l'alborella e il vairone, dando alla luce ibridi.
Il cavedano europeo (Squalius cephalus, Linnaeus 1758) è un pesce di acqua dolce appartenente alla famiglia dei Ciprinidi dell'ordine dei Cypriniformes.
Europinis šapalas, šapalas (Leuciscus cephalus) – karpžuvių žuvis, priklausanti karpinių (Cyprinidae) šeimai.
Kūnas iki 60 cm ilgio (paprastai sugaunamos 25-40 cm žuvys), svoris iki 4 kg. Nugara apvali, tamsiai žalia arba juosva. Šonai apvalūs, balti arba gelsvi. Pilvas sidabriškas. Akys geltonos su šviesia ruda dėme. Žvynai stambūs, kraštuose su juodomis dėmėmis.
Neršia balandžio–rugpjūčio mėnesiais, ant grunto. Mailius minta planktonu, o suaugusios žuvys – dugno bestuburiais, žuvų, vėžių, varlių jaunikliais.
Lietuvoje dažna žuvis. Gyvena srauniose upėse. Mėgsta švarius vandens telkinius žvirgždėtu arba smėlėtu dugnu, ypač sutinkama rėvose. Dažnai gyvena Neryje, Žeimenoje, Šventojoje, Merkyje, Nemune.[1]
Europinis šapalas, šapalas (Leuciscus cephalus) – karpžuvių žuvis, priklausanti karpinių (Cyprinidae) šeimai.
Kūnas iki 60 cm ilgio (paprastai sugaunamos 25-40 cm žuvys), svoris iki 4 kg. Nugara apvali, tamsiai žalia arba juosva. Šonai apvalūs, balti arba gelsvi. Pilvas sidabriškas. Akys geltonos su šviesia ruda dėme. Žvynai stambūs, kraštuose su juodomis dėmėmis.
Neršia balandžio–rugpjūčio mėnesiais, ant grunto. Mailius minta planktonu, o suaugusios žuvys – dugno bestuburiais, žuvų, vėžių, varlių jaunikliais.
Lietuvoje dažna žuvis. Gyvena srauniose upėse. Mėgsta švarius vandens telkinius žvirgždėtu arba smėlėtu dugnu, ypač sutinkama rėvose. Dažnai gyvena Neryje, Žeimenoje, Šventojoje, Merkyje, Nemune.
Sapals (Squalius cephalus) ir sapalu dzimtas (Leuciscidae) saldūdens zivs, kas sastopama Eiropā un Rietumāzijā.[1][2] Nesenā pagātnē sapals tika klasificēts Eirāzijas sapalu ģintī (Leuciscus).[2] Iecienīts makšķernieku loms.
Sapals mājo Ziemeļu, Baltijas, Baltās, Barenca, Melnās (izņemot dienvidkrastu) un Kaspijas jūras upju baseinos, arī Atlantijas okeāna Eiropas krasta upju baseinos Francijā un Lielbritānijā līdz 56° ziemeļu paralēlei, un Vidusjūras baseina upēs Francijas krastā (nav sastopams Itālijā un Adrijas jūras baseinā).[1] Izplatības areāla dienvidrobeža sasniedz Turcijas, Turkmenistānas un Irānas upes Kaspijas jūras dienvidos, bet austrumrobeža Kazahstānu.[2]
Latvijā sapals sastopams daudzās upēs un daļā caurtekošu ezeru. Jūras piekrastē tas var būt sastopams tikai upju grīvu tiešā tuvumā.[3]
Sapals ir vidēji liela vai liela saldūdens zivs ar masīvu galvu un platu pieri.[4] Tā garums var sasniegt 80 cm, svars 8 kg,[3] lai gan visbiežāk garums ir ap 30—40 cm, svars ap 1 kg.[1][4] Latvijā sapali neaug tik lieli. To garums ir līdz 56 cm, svars 3,7 kg.[3] Ķermenis slaids, šķērsgriezumā ieapaļš, gandrīz cilindrisks. Mute liela un vērsta uz priekšu, apakšžoklis garš. Rīkles zobi divās rindās, tie ir lieli un galā nobeidzas ar āķīti.[4] Mugura zaļganmelna, sāni un vēders sudrabaini. Pirms nārsta tēviņiem uz ķermeņa izveidojas nārsta kārpiņas.[3] Sapala vēdera spuras, anālā spura, retāk krūšu spuras ir sarkanas vai oranžas, anālās spuras ārējā mala izliekta. Muguras un astes spuras tumši zilganpelēkas.[3][4] Sānu līnijā 40—47 lielas zvīņas,[1][4] kas ir mazāk nekā ālantam.[3] Īpaša sapala pazīme — katrai zvīņai ir tumša maliņa.[4] Acs varavīksnene dzeltenzaļa.
Sapals vislabprātāk mājo nelielās, ātri plūstošās upēs vai lielos strautos ar dzidru, tīru ūdeni, vietās ar padziļinājumiem, bedrītēm un krācēm, bet tas ir sastopams arī pavisam nelielos kalnu strautos, dzidrākos purva ezeros vai lielos caurtekošos ezeros, no kuriem narstot dodas ietekošajās upēs.[1][4] Pieauguši sapali uzturas pa vienam vai nelielos bariņos, toties mazuļi lielos baros uzturas ūdenstilpju seklajos krastos. Lielākas koncentrācijas sapali veido vēlu rudenī, izvietojoties ziemošanas bedrēs. Ziemā tas ir mazaktīvs. Lielāki bari saglabājas arī pavasarī līdz nārstam. Tālas migrācijas neveic. Sapals barojas ar bentosu, ūdenī iekritušiem kukaiņiem, vardēm, upesvēžiem un nelielām zivīm.[1][3] Lieli īpatņi barojas gandrīz tikai ar zivīm.[1]
Dzimumgatavība sapalam iestājas 2—12 gadu vecumā, sasniedzot 12—35 cm garumu. Tēviņiem pirmais nārsts parasti ir apmēram 2—4 gadu vecumā, mātītēm 4—6 gados.[2][3] Mātītes dzīvo ilgāk, nekā tēviņi.[2] Nārsto no marta līdz jūlijam, kad ūdens temperatūra ir 8—18°C. Nārsts notiek straujās upēs ar grants pamatni un nedaudz augiem,[1] 30—50 cm dziļumā. Sapalam raksturīgs porciju nārsts 2—4 piegājienos ar 10—15 dienu starplaiku, kas ilgst apmēram mēnesi.[3] Mātīte nārsto ar vairākiem tēviņiem, kuri pulcējas narstošanas vietās un, sagaidījuši mātīti, tai visur seko.[1] Auglība 1,5—215 tūkst. ikru. Ikri, kas ir gaiši dzeltenā krāsā, ir lipīgi un pielīp pie akmeņiem, siekstām un cita substrāta, to attīstība ilgst 3—14 dienas, atkarībā no ūdens siltuma.[3] Ja ūdens temperatūra ir 18°C, ikri attīstās 4 dienās. Pēc izšķilšanās kāpuri, kas ir apmēram 5,4 mm gari, vairākas dienas slēpjas zem akmeņiem, bet pēc tam sāk baroties ar zooplanktonu.[4] Veido hibrīdus ar plaudi, plici, raudu, vīķi, pavīķi, ausleju un vimbu.[3] Sapals var sasniegt 22 gadu vecumu, Latvijā dzīvo līdz 14 gadiem.[3] Mātītes dzīvo ilgāk, nekā tēviņi.[2]
Sapals (Squalius cephalus) ir sapalu dzimtas (Leuciscidae) saldūdens zivs, kas sastopama Eiropā un Rietumāzijā. Nesenā pagātnē sapals tika klasificēts Eirāzijas sapalu ģintī (Leuciscus). Iecienīts makšķernieku loms.
Årbuk (Leuciscus cephalus) er ein beinfiskart i karpefamilien. Andre namn på same fisken er stam, breinakke og raufjæring.
Årbuk har raude gatt- og bukfinnar og kan likne på vederbuk, men er slankare og breiare over nakken og ryggen og har større munn. Han kan vakse seg opptil 80 cm lang og 8 kg tung, men vert ikkje så stor i Noreg. Noregsrekorden på 3,2 kilo blei tatt i Glomma. Årbuken kan bli eit parogtjue år gamal.
Fisken lever i fersk- og brakkvatn i Mellom-Europa. I Noreg er han å finna nedst i Tista, Glomma og Drammenselva. Årbuk held helst til i rennande vatn, men i nokre fall finn du han og i innsjøar og i brakkvatn. Han trivst særleg godt der ureinsa kloakk renn ut i vatnet.
Når årbuken er liten går han ofte i stimar, medan eldre fiskar held seg i små grupper eller åleine. I mai til juni gyt han ved ca. 15 grader. Egga vert klekte etter 10–12 dagar.
Fisken er ei morosam utfordring for sportsfiskarar.
Årbuk (Leuciscus cephalus) er ein beinfiskart i karpefamilien. Andre namn på same fisken er stam, breinakke og raufjæring.
Årbuk har raude gatt- og bukfinnar og kan likne på vederbuk, men er slankare og breiare over nakken og ryggen og har større munn. Han kan vakse seg opptil 80 cm lang og 8 kg tung, men vert ikkje så stor i Noreg. Noregsrekorden på 3,2 kilo blei tatt i Glomma. Årbuken kan bli eit parogtjue år gamal.
Fisken lever i fersk- og brakkvatn i Mellom-Europa. I Noreg er han å finna nedst i Tista, Glomma og Drammenselva. Årbuk held helst til i rennande vatn, men i nokre fall finn du han og i innsjøar og i brakkvatn. Han trivst særleg godt der ureinsa kloakk renn ut i vatnet.
Når årbuken er liten går han ofte i stimar, medan eldre fiskar held seg i små grupper eller åleine. I mai til juni gyt han ved ca. 15 grader. Egga vert klekte etter 10–12 dagar.
Fisken er ei morosam utfordring for sportsfiskarar.
Squalius cephalus é uma espécie de peixe actinopterígeo da família Cyprinidae.
Pode ser encontrada nos seguintes países: Alemanha, Arménia, Áustria, Azerbaijão, Bielorrússia, Bélgica, Bulgária, Eslováquia, Espanha, Estónia, Finlândia, França, Geórgia, Grécia, Hungria, Irão, Itália, Cazaquistão, Letónia, Lituânia, Moldávia, Noruega, Países Baixos, Polónia, Portugal, Reino Unido, República Checa, Roménia, Rússia, Sérvia, Suécia, Suíça, Turquia e Ucrânia.
Squalius cephalus é uma espécie de peixe actinopterígeo da família Cyprinidae.
Pode ser encontrada nos seguintes países: Alemanha, Arménia, Áustria, Azerbaijão, Bielorrússia, Bélgica, Bulgária, Eslováquia, Espanha, Estónia, Finlândia, França, Geórgia, Grécia, Hungria, Irão, Itália, Cazaquistão, Letónia, Lituânia, Moldávia, Noruega, Países Baixos, Polónia, Portugal, Reino Unido, República Checa, Roménia, Rússia, Sérvia, Suécia, Suíça, Turquia e Ucrânia.
Jalec hlavatý (lat. Leuciscus cephalus) je druh ryby z čeľade kaprovité.
Jalec hlavatý má valcovité telo dosahujúce dĺžku obvykle v rozmedzí 25 - 45 cm a hmotnosť okolo 1 kg. Rekordný úlovok mal dĺžku 75 cm a hmotnosť 5 kg. Typické pre jalce hlavate je výrazné červené sfarbenie plutiev a načiernalý chvost. Samice sú mohutnejšie ako samce.
Bežne sa vyskytuje v tečúcich vodách na celom Slovensku s výnimkou horských pstruhových potokov. Ďalej sa vyskytuje po celej Európe s výnimkou Škandinávie a Škótska. Jalec hlavatý je aktívny po celý rok.
Jalec hlavatý je všežravá ryba. Potravu tvorí prevažne hmyz a jeho larvy, zoo-planktón, úlomky rastlín, zelené riasy a väčšie kusy lovia tiež rybky. Zožerie aj odpadky a opadané ovocie. Plod sa živí zoo-planktónom.
Jalec hlavatý pohlavne dospieva v treťom roku života. Tieto jalce sa trú v kŕdeľoch v plytkých prúdiacich vodách v dvoch termínoch počas mája a júna. Samica kladie v priemere asi 30 000 ikier.
Jalec hlavatý je cennou športovou rybou, ktorú je možno chytať po celý rok všetkými známymi rybárskymi technikami.
Commons ponúka multimediálne súbory na tému Jalec hlavatý
Wikidruhy ponúkajú informácie na tému Jalec hlavatý
Jalec hlavatý (lat. Leuciscus cephalus) je druh ryby z čeľade kaprovité.
Leuciscus cephalus (Linnaeus, 1758)
Klen (znanstveno ime Leuciscus cephalus cephalus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Klen je riba z valjastim telesom, pokritim z velikimi luskami. Ima izrazito veliko, ploščato glavo s širokim čelom in velikimi usti, katerih ustnice so mesnate in široke, v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. Hrbet je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so srebrni ali zlatorumeni, trebuh pa bel. Hrbtna in repna plavut sta temnejših odtenkov, prsni imata rdečkaste konice, trebušni in predrepna plavut pa so rdečkaste barve. Klen doseže dolžino do 60 cm in je težak do 4 kilograme. V izjemnih pogojih živijo do 20, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih prodiščih hitrega toka rek. V času drstitve dobijo samci drstne bradavice po glavi in telesu.
Klen se v mladosti hrani z vodnimi žuželkami in ličinkami in občasno z ikrami drugih ribjih vrst ter vodnim rastlinjem, odrasli kleni pa se hranijo tudi z ribami.
Klen je razširjen po celi Evropi, razen na skrajnem severu in jugu. Živi v jatah v vseh večjih vodotokih, pa tudi v jezerih in drugih stoječih vodah. Odrasli samci pogosto postanejo samotarji. Ponekod v severni Evropi ga je najti celo v somornici. Pozimi se umakne v globlje dele rek in jezer, spomladi pa se vrača v plitvejše tokove. Pri nas ga je najti v vseh rekah donavskega porečja, predvsem v pasu postrvi, lipana, mrene in ploščiča. Ogroža ga regulacija rečnih tokov, ki mu uničuje drstišča ter organska onesnaženost vodotokov.
Klen (znanstveno ime Leuciscus cephalus cephalus) je evropska sladkovodna riba iz družine krapovcev.
_(Turb).jpg)
