dcsimg

Modrini ( İspanyolca; Kastilyaca )

wikipedia SL tarafından sağlandı

Curetinae
Liphyrinae
Lipteninae
Lycaeninae
Miletinae
Polyommatinae
Poritiinae
Theclinae

Modrini (znanstveno ime Lycaenidae) so velika družina dnevnih metuljev, v katero uvrščamo približno 4500 opisanih vrst (po eni različici taksonomije pa prek 6000), s čemer so za pisančki druga največja družina.[1]

V splošnem so to majhni do srednje veliki metulji z vitkim telesom, ki razen največjih predstavnikov prek kril merijo manj kot 5 cm. Krila so pogosto pisanih barv, včasih s pegami kovinskega sijaja, pri nekaterih vrstah imajo ozke repke s temno piko ob bazi, kar plenilec ob napadu zamenja za glavo, to pa da metulju več možnosti za pobeg. Gosenice spominjajo na gole polže.[2]

Največkrat se gosenice prehranjujejo z listi stročnic. Skupina je znana po tem, da gosenice večine vrst vzpostavijo mutualističen odnos z mravljami, ki nudijo zaščito v zameno za nektarju podoben izloček teh gosenic. Nekatere pa plenijo ličinke mravelj ali druge žuželke.[1]

Sklici in opombe

  1. 1,0 1,1 Fiedler, Konrad (1996). "Host-plant relationships of lycaenid butterflies: large-scale patterns, interactions with plant chemistry, and mutualism with ants". Entomologia Experimentalis et Applicata 80 (1): 259–267. doi:10.1007/BF00194770.
  2. Heppner, John B. (2008). "Gossamer-Winged Butterflies (Lepidoptera: Lycaenidae)". V Capinera, John L. Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 1634–1635. ISBN 978-1-4020-6242-1.

lisans
cc-by-sa-3.0
telif hakkı
Avtorji in uredniki Wikipedije
orijinal
kaynağı ziyaret et
ortak site
wikipedia SL

Modrini: Brief Summary ( İspanyolca; Kastilyaca )

wikipedia SL tarafından sağlandı

Modrini (znanstveno ime Lycaenidae) so velika družina dnevnih metuljev, v katero uvrščamo približno 4500 opisanih vrst (po eni različici taksonomije pa prek 6000), s čemer so za pisančki druga največja družina.

V splošnem so to majhni do srednje veliki metulji z vitkim telesom, ki razen največjih predstavnikov prek kril merijo manj kot 5 cm. Krila so pogosto pisanih barv, včasih s pegami kovinskega sijaja, pri nekaterih vrstah imajo ozke repke s temno piko ob bazi, kar plenilec ob napadu zamenja za glavo, to pa da metulju več možnosti za pobeg. Gosenice spominjajo na gole polže.

Največkrat se gosenice prehranjujejo z listi stročnic. Skupina je znana po tem, da gosenice večine vrst vzpostavijo mutualističen odnos z mravljami, ki nudijo zaščito v zameno za nektarju podoben izloček teh gosenic. Nekatere pa plenijo ličinke mravelj ali druge žuželke.

lisans
cc-by-sa-3.0
telif hakkı
Avtorji in uredniki Wikipedije
orijinal
kaynağı ziyaret et
ortak site
wikipedia SL