Los esciúridos (Sciuridae) son una familia de roedores esciuromorfos que incluye las ardillas, las marmotas y los perritos de la pradera.
Las ardillas son de tamaño pequeño, de entre 38 a 45 cm de longitud. Sus patas son cortas, pero fuertes. Mediante sus uñas curvadas y afiladas, se agarra a la corteza cuando salta de un árbol a otro (son auténticas acróbatas). La cola le ayuda a mantener el equilibrio cuando anda por las ramas. Su buena vista le permite calcular bien las distancias.
Las ardillas acostumbran vivir en bosques caducifolios o de coníferas. Para ellas, las ramas de los árboles son caminos en el aire.
Algunas de ellas (Pteromyini) son capaces de planear gracias a que poseen membranas (patagio) entre sus patas, que hacen la función de paracaídas, y una gran cola que les sirve para controlar el vuelo.
Su costumbre de enterrar frutos secos para su posterior ingestión contribuye al nacimiento de nuevos árboles cuando no son recuperados por el animal.
Su esperanza de vida sin enfermedades ni muertes por depredadores puede llegar a una media de 6 a 7 años.
Aproximadamente pueden llegar a tener 2 camadas de 3 a 4 crías.
Debido a su potencial colonizador y constituir una amenaza grave para las especies autóctonas, los hábitats o los ecosistemas, todas las especies de la familia Sciuridae, con excepción de las autóctonas ardilla roja y marmota alpina, han sido incluidas en el Catálogo Español de Especies Exóticas Invasoras, regulado por el Real Decreto 630/2013, de 2 de agosto, estando prohibida en España su introducción en el medio natural, posesión, transporte, tráfico y comercio.[1]
Los esciúridos (Sciuridae) son una familia de roedores esciuromorfos que incluye las ardillas, las marmotas y los perritos de la pradera.
(podrobneje: glej tekst)
Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev. Zastopniki te družine so doma v vsej Evraziji, Afriki ter Severni in Južni Ameriki. Ne najdemo jih v Avstraliji, v južnem delu Južne Amerike in v nekaterih puščavskih področjih. Naseljujejo veliko vrst različnih habitatov od tropskega deževnega gozda do arktične tundre, od vrhov dreves do podzemnih rovov.
Večina letečih veveric je nočnih živali, druge veverice pa so nočne ali dnevne živali. Velikost veveric variira od afriške pritlikave veverice (Myosciurus pumilio), ki je velika kakor miš, do močnih svizcev (rod Marmota).
Prave veverice imajo tri osnovne oblike telesa:
Za vse prave veverice je značilna njihova relativno primitivna struktura čeljusti. Lobanja pravih veveric je nizka, s kratkim gobcem (rostrum) in obočenim profilom.
Kot mnogi drugi glodavci imajo vse prave veverice pet funkcionalnih prstov na zadnjih nogah in štiri na prednjih, z dobro razvitimi kremplji na vsakem prstu.
Prave veverice se hranijo z oreščki in semeni in včasih tudi z gobami, žuželkami in mladimi pticami. Nekatere drevesne veverice luščijo lubje in se hranijo z njim in z drevesnim sokom. Rdeče veverice lahko naredijo precejšno škodo na drevju s tem ko jedo poganjke iglavcev. Zemeljske veverice se večinoma prehranjujejo z zelenimi rastlinami. Prave veverice, ki živijo zmernem pasu pogosto skrijejo oz. zakopljejo oreščke in semena, ki jih potem lahko uporabijo v zimskem času. Ta navada, da hrano skrivajo, povzroča razprševanje rastlinskih semen, ker zakopana semena pogosto ne najdejo in tako semena lahko začnejo kaliti. Veliko zemeljskih veveric pozimi spi (hibernacija) in nekatere spravljajo hrano v podzemne brloge.
Nekatere severne vrste lovijo zaradi njihovih mehkih, gostih kožuhov in kar nekaj večjih vrst, lovijo za hrano. Rep sivih veveric se uporablja za slikarske čopiče, jazbečeva maščoba pa se v Alpah uporablja kot zdravilo za kašelj.
Veverice so lahko gostitelj parazitov, ki prenašajo kugo in klopno vročico Skalnega gorovja (angleško: Rocky mountain tick fever). Toda veverice običajno smatrajo za igrive in privlačne prebivalce gozdov in prerij.
Družina veveric je razdeljena v 5 poddružin, 51 rodov in 278 vrst.
Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev. Zastopniki te družine so doma v vsej Evraziji, Afriki ter Severni in Južni Ameriki. Ne najdemo jih v Avstraliji, v južnem delu Južne Amerike in v nekaterih puščavskih področjih. Naseljujejo veliko vrst različnih habitatov od tropskega deževnega gozda do arktične tundre, od vrhov dreves do podzemnih rovov.
Večina letečih veveric je nočnih živali, druge veverice pa so nočne ali dnevne živali. Velikost veveric variira od afriške pritlikave veverice (Myosciurus pumilio), ki je velika kakor miš, do močnih svizcev (rod Marmota).
