dcsimg

Chrysomelidae ( Spanish; Castilian )

provided by wikipedia ES

Los crisomélidos (Chrysomelidae) son una familia de coleópteros polífagos de la superfamilia Chrysomeloidea.[1]​ Es una de las grandes familias de coleópteros, con más de 35.000 especies, siete veces más que mamíferos. Se diferencian de los Cerambycidae por las antenas cortas y filiformes y el cuerpo, en general, más redondeado.

Características

Los tarsos son típicamente criptopentámeros, es decir con cinco artejos en todos los tarsos (5-5-5), pero el penúltimo es muy pequeño y poco aparente, con lo que parece que tengan solo cuatro.

La forma del cuerpo es extremadamente variable, pero con frecuencia son glabros y provistos de colores brillantes. Antenas usualmente filiformes, raramente dilatadas en el ápice en forma de maza, nunca insertadas en prominencias y casi nunca sobrepasando la mitad del cuerpo. La cabeza con frecuencia está provista de hoyos o prominencias; puede ser rostriforme, pero el rostro nunca es más largo que ancho.

Biología y ecología

Adultos y larvas se alimentan de todo tipo de tejidos vegetales especialmente de hojas, pero un buen número de especies son subterráneas y se alimentan de raíces o tallos subterráneos; también algunas especies se alimentan de semillas o flores. La mayoría se especializa en una o unas pocas especies relacionadas. Algunos son temibles plagas para la agricultura, de gran importancia económica. Los miembros de la subfamilia Bruchinae (antes familia independiente) devoran semillas de todo tipo y causan grandes estragos en productos almacenados.

El escarabajo de la patata (Leptinotarsa decemlineata) diezmó este cultivo cuando se introdujo en Europa procedente de Norteamérica. Crioceris asparagi es plaga de los espárragos, por poner algunos ejemplos.

Galería

Referencias

  1. Bouchard, P. et al. (2011) Family-group names in Coleoptera (Insecta). ZooKeys, 88: 1-972. DOI:10.3897/zookeys.88.807

 title=
license
cc-by-sa-3.0
copyright
Autores y editores de Wikipedia
original
visit source
partner site
wikipedia ES

Chrysomelidae: Brief Summary ( Spanish; Castilian )

provided by wikipedia ES

Los crisomélidos (Chrysomelidae) son una familia de coleópteros polífagos de la superfamilia Chrysomeloidea.​ Es una de las grandes familias de coleópteros, con más de 35.000 especies, siete veces más que mamíferos. Se diferencian de los Cerambycidae por las antenas cortas y filiformes y el cuerpo, en general, más redondeado.

license
cc-by-sa-3.0
copyright
Autores y editores de Wikipedia
original
visit source
partner site
wikipedia ES

Lepenci ( Spanish; Castilian )

provided by wikipedia SL

Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev. So skoraj izključno rastlinojedi, med njimi pa je verjetno najbolj znan koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata), ki sodi med najhujše škodljivce v kmetijstvu.

Opis

V splošnem so lepenci majhni do srednje veliki hrošči, ki merijo med 2,5 in 10 mm v dolžino. Pogosto so prelivajočih se kovinskih barv najrazličnejših odtenkov. Njihovo telo je največkrat ovalne oblike, z močno obokanimi pokrovkami (elitrami), ki pokrivajo ves zadek. Glava je majhna in komaj vidna pod dobro razvitim oprsjem. Tipalnice večinoma ne presegajo tretjine dolžine telesa, po obliki so nitaste ali glavničaste. Noge imajo zelo različno razvite, večinoma kratke in šibke, pri nekaterih skupinah pa močne, z zadnjim parom prilagojenim za skakanje. Pokrovke lahko segajo tudi širše od zadka ali so oblikovane v različne strukture. Na zunaj so nekatere vrste zelo podobne polonicam, od katerih jih najzanesljiveje ločimo po stopalcih (tarsus) nog - ta so zgrajena iz petih členov, od katerih en na zunaj ni opazen (pri polonicah iz štirih).

V območjih z zmernim podnebjem prezimijo kot odrasle živali. Na leto se izmenja več generacij, v nekaterih primerih na ličinke pazijo samice in odganjajo različne plenilce, kot so mravlje.

Ekologija

 src=
Lepenec z zapleteno oblikovanimi pokrovkami

So skoraj izključno rastlinojedi, največ se jih prehranjuje z listi. Izjema so recimo predstavniki poddružine Cryptocephalinae, ki jedo odmrle liste. Prehrana ličink je bolj raznolika; med njimi najdemo take, ki vrtajo znotraj listov, druge grizejo po površini, napadajo korenine, semena ali stebla. Mnogo vrst je vezanih na bližino vode.

Pred plenilci se branijo s strupenimi obrambnimi spojinami, ki jih mnoge vrste dobijo iz tkiv strupenih rastlin, s katerimi se prehranjujejo, ali pa jih sintetizirajo same. Podobno kot polonice izvajajo »refleksno krvavitev« - kadar jih kaj vznemiri, izločajo obrambne snovi v obliki tekočine skozi nožne sklepe, kar izgleda, kot bi krvaveli.

Pomen za človeka

 src=
Xanthogaleruca luteola na listu bresta

Kratek generacijski čas pomeni, da se lahko v ugodnih razmerah lepenci izredno hitro namnožijo. Kadar napadejo rastline, ki jih za svojo prehrano ali les goji človek, lahko povzročijo veliko škode. Ličinke lepencev iz poddružine Bruchinae delajo škodo na spravljenih semenih (npr. fižolovih, grahovih ali pšenici). Med najbolj znanimi je koloradski hrošč, lepenec iz poddružine Chrysomelinae, ki so ga po 1. svetovni vojni zanesli iz Severne Amerike in od takrat povzroča resno škodo na nasadih krompirja ter drugih razhudnikovk (npr. paradižnika). Ekonomsko pomembnejše vrste so med drugimi še beluševka (Crioceris asparaga, na beluših), topolovka (Chrysomela populi, na topolih), Xanthogaleruca luteola (na brestih), Erynephala puncticollis (na pesi) itd.

Proti lepencem se največ borijo s kemičnimi sredstvi - insekticidi in feromonskimi pastmi. Težavo pri takem načinu kontrole med drugim predstavlja tudi to, da jim kratek generacijski čas omogoča hiter razvoj odpornosti proti posameznim insekticidom. Tako se je pri populacijah koloradskega hrošča do sedaj razvila odpornost proti vsaj 49 različnim insekticidom vseh razredov.[1] Po drugi strani pa nekatere vrste, ki se prehranjujejo s koreninami, s pridom uporabljajo pri biološkem nadzoru invazivnih rastlinskih vrst.

Sistematika in evolucija

 src=
Lepenec iz rodu Timarcha

Najstarejše fosile, ki potrjeno pripadajo lepencem, datirajo v kredo, pred okoli 100 milijoni let. Ostanki so presenetljivo skromni, obsegajo le dva v jantar ujeta primerka in en primer značilnih sledi prehranjevanja na fosiliziranih listih rastline, sorodne ingverju. Na teh temeljih predpostavljajo, da se je večina današnjih poddružin razvila v pozni kredi, hkrati z obsežno radiacijo kritosemenk. So bližnji sorodniki kozličkov (družina Cerambycidae).

Lepenci so zelo velika družina hroščev, katerih predstavnike največkrat ločujejo le mikroskopski znaki, zato se njihova klasifikacija, ki je tradicionalno temeljila na morfoloških znakih, z novimi odkritji hitro spreminja. Več splošno sprejetih poddružin je bilo tako pred kratkim reklasificiranih, bodisi so jih dvignili na nivo samostojne družine (npr. Orsodacnidae in Megalopodidae), bodisi vključili v obstoječe poddružine (npr. Alticinae, Chlamisinae, in Clytrinae). Verjetno se bo danes sprejeta taksonomska razdelitev družine z novimi podatki (predvsem molekularnimi) še spremenila.

Lepenci v Sloveniji

Med okoli 500 vrstami, ki so znane za Slovenijo, je največ, okoli 250 vrst bolhačev, za katere je značilna majhna telesna velikost in zadnje noge, prilagojene za skakanje (zaradi česar so dobili ime po bolhah). Vendar pa bolhače, ki so jih včasih klasificirali na taksonomskem rangu poddružine (Halticinae oz. Alticinae), danes uvrščamo v naddružino Galerucinae, znotaj katere taksonomska razmerja še niso pojasnjena in tako tudi ne status bolhačev.[2] Favnistično zanimive so vrste iz rodu gornic (Oreina), ki živijo v visokogorju, nekatere med njimi so endemiti jugovzhodnega dela Alp.

Viri

 src=
Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata)
  1. Cutler C.G. s sod. (2006). Susceptibility of Canadian Colorado potato beetle populations to imidacloprid and metaflumizone. Resistant pest management newsletter.
  2. Arnett R.H. & Thomas M.C. (2001). American beetles [1]. CRC Press. ISBN 0-8493-0954-9.
  • Grimaldi D.; Engel M.S. (2005). Evolution of the Insects. Cambridge: Cambridge University Press. COBISS 55898625. ISBN 0521821495.
  • Gullan P.J.; Cranston P.S. (2005). The Insects - an outline of entomology (3 izd.). Blackwell publishing. COBISS 427253. ISBN 1-4051-1113-5.
  • Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
  • Triplehorn, Charles A.; Johnson, Norman F. (2005). Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects (7 izd.). Belmont : Thomson Brooks/Cole. COBISS 1573286. ISBN 0-03-096835-6.

license
cc-by-sa-3.0
copyright
Avtorji in uredniki Wikipedije
original
visit source
partner site
wikipedia SL

Lepenci: Brief Summary ( Spanish; Castilian )

provided by wikipedia SL

Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev. So skoraj izključno rastlinojedi, med njimi pa je verjetno najbolj znan koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata), ki sodi med najhujše škodljivce v kmetijstvu.

license
cc-by-sa-3.0
copyright
Avtorji in uredniki Wikipedije
original
visit source
partner site
wikipedia SL