Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po skotitvi nosi mladiče.
Fosilni dokazi, ki jih je prvi predstavil raziskovalec M.J. Spechtt leta 1982, ne podpirajo v preteklosti uveljavljenega mnenja, da so vrečarji primitivni predniki placentarnih sesalcev. Domnevno sta se obe glavni veji sesalcev razvili v približno istem času, proti koncu mezozoika, in od tedaj nenehno tekmujeta. Na večini celin so bili placentarni sesalci mnogo uspešnejši in vrečarji niso preživeli. V Južni Ameriki so se do danes obdržali oposumi, v terciarju pa so tam živeli tudi mesojedci Borhyaenidae in s sabljastimi zobmi oboroženi plenilec Thylacosmilus. V Avstraliji večino terciarja placentarnih sesalcev ni bilo, tako da so popolnoma dominirali vrečarji in stokovci (Monotremata). Izvorni avstralski placentarni sesalci, na primer skakajoče miši (Notomys) so se priselili šele pozneje.
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po skotitvi nosi mladiče.
Fosilni dokazi, ki jih je prvi predstavil raziskovalec M.J. Spechtt leta 1982, ne podpirajo v preteklosti uveljavljenega mnenja, da so vrečarji primitivni predniki placentarnih sesalcev. Domnevno sta se obe glavni veji sesalcev razvili v približno istem času, proti koncu mezozoika, in od tedaj nenehno tekmujeta. Na večini celin so bili placentarni sesalci mnogo uspešnejši in vrečarji niso preživeli. V Južni Ameriki so se do danes obdržali oposumi, v terciarju pa so tam živeli tudi mesojedci Borhyaenidae in s sabljastimi zobmi oboroženi plenilec Thylacosmilus. V Avstraliji večino terciarja placentarnih sesalcev ni bilo, tako da so popolnoma dominirali vrečarji in stokovci (Monotremata). Izvorni avstralski placentarni sesalci, na primer skakajoče miši (Notomys) so se priselili šele pozneje.
