Kahvipensaat

Coffea arabica - arabski kavovec
Coffea benghalensis - bengalski kavovec
Coffea canephora - robusta
Coffea congensis - kongoški kavovec
Coffea excelsa - liberijski kavovec
Coffea gallienii
Coffea bonnieri
Coffea mogeneti
Coffea liberica - liberijski kavovec
Coffea stenophylla - slonokoščenoobalni kavovec

Kávovec (znanstveno ime Coffea) je zimzeleno drevo ali grm, ki izhaja iz Etiopije. Iz njegovih semen pridobivajo kavo, znano poživilno pijačo. Zrelim plodom najprej odstranijo mesnat ovoj, način odstranitve pa je pomemben za končno kakovost kavnih zrn. Najobsežnejši nasadi kavovcev so v tropskih deželah, od koder kavo izvažajo v hladnejše dežele. Kavovec predstavlja enega od glavnih svetovnih blagovnih pridelkov, v nekaterih državah pa tudi glavni vir izvoza.

Zgodovina

Kavovec verjetno izvira iz etiopske pokrajine Kafa, čeprav to ni vsesplošno sprejeto. Po nekaterih teorijah naj bi izviral tudi iz Jemna. Pridelek se je najprej razširil na Arabskem polotoku približno v 13. stoletju. Na širitev je verjetno vplivala islamska prepoved pitja alkoholnih pijač. Pred letom 1600 je bila predelava kavovih semen skrbno varovana skrivnost, zato rodovitnih zrn ni bilo moč najti zunaj polotoka. Kasneje so, verjetno zaradi tihotapljenja zrn, začeli vzgajati kavovce tudi v Indiji. Okoli leta 1650 so kavovec začeli uvažati v Anglijo, kjer so v Oxfordu in Londonu so odprli prve kavarne. Začeli so jih vzgajati tudi v britanskih kolonijah, vendar so jih uničile bolezni, zato so nasade nasadili s čajevci.

Do 18. stoletja je kava postala razširjena pijača v Evropi. Evropski kolonialisti so zaradi domačih potreb uvedli kavovec v tropske dežele po svetu. Evropske zahteve po količini kavovcev so postale tako velike, da so ljudje razvili nadomestke s podobnim okusom iz različnih praženih rastlinskih tvarin - cikorijina in regratova korenika, želod, smokva, ... VZdruženem kraljestvu so med 2. svetovno vojno ob zapori nemških vojaških podmornic za kavin nadomestek uporabljali želode.